Nagrade trend slavijo drzne ideje in častijo življenjski opus

Kot je ob uvodu v podelitev priznanj trend, ki je potekala v Stanovski dvorani Ljubljanskega gradu, povedala ustanoviteljica nagrad in predsednica žirije Jožica Brodarič, je poslanstvo nagrad vrednotenje, nagrajevanje in promoviranje vrhunskih dosežkov slovenskih avtorjev na širšem področju sodobne vizualne ustvarjalnosti. Vsako leto nagrajence izbere strokovna žirija, ki jo je tokrat sestavljalo 14 članov, poleg Brodaričeve še Zdenka Badovinac, Boris Balant, Matevž Čelik, Eva Domijan, Tadej Blažar, Špela Hudnik, Lenka Kavčič, Blaž Peršin, Emil Rebek, Saša Šavel Burkart, Igor Španjol, Maja Vardjan in Danaja Vegelj. Izbrali so štiri dobitnike Trendovih priznanj in nagrado za življenjsko delo.

Nagrada enajsterici slogovno heterogenih avtorjev Young@Squat

Prvo letošnje Trendovo priznanje je prejela neformalna skupina mladih modnih oblikovalcev Young@Squat, ki jo tvorijo Ana Jelinič, Anđela Lukanović, Ivan Rocco, Katja Magister, Sanija Reja, Peter Movrin, Danaja Ljubičič, Nina Tomažin, Nena Florjančič, Špela Hvale in Petja Zorec. Kot so člani žirije zapisali v utemeljitvi nagrade, je oblikovalska skupina s serijo projektov dokazala, da je mogoče tudi v času in okolju, ki sta modnemu oblikovanju izrazito nenaklonjena, aktivno vplivati na občinstvo. "Enajsterica slogovno heterogenih avtorjev, ki deluje pod okriljem znamke Squat ter kreativnim mentorstvom Nataše Peršuh in Zorana Garevskega, je vzorčni primer kakovostnega in sistematičnega dela, ki spreminja ne samo slovenski modni prostor, ampak lahko suvereno posega tudi v širši evropski kontekst," je bilo mogoče slišati ob podelitvi.

Rok Predin - animator in umetnik, ki ga cenijo tudi Stonesi

Drugo Trendovo priznanje za vizualno ustvarjalnost za leto 2013 je šlo v roke v Londonu delujočega slikarja, animatorja in režiserja Roka Predina. Ta je s svojstveno vizualno tehniko bliskovito osvojil srca najširšega občinstva in prepričal svetovne kritike, ki so prepoznali njegovo delo v videospotih za Madness, Eltona Johna in Rolling Stones, ustvarjal pa je tudi za Cirkus Montyja Phytona in Jerryja Seinfielda. Ob tem smo lahko slišali, da se v medijskih zapisih o Predinovem delu "pogosto izgublja bistvo, namreč to, da je za njegov uspeh zaslužna vizualna poetika velikega avtorskega dometa". To zaznamuje posebno vzdušje, preplet melanholije, pravljičnosti in metafizike, hkrati pa igrivosti in nalezljivega pozitivizma.

Umetnost odpadkov Saša Sedlačka

Naslednje priznanje je šlo v roke sodobnega vizualnega umetnika Saša Sedlačka, ki ga je razstava Supertrash potrdila kot enega najbolj konsistentnih avtorjev na slovenski umetnostni sceni. Njegova dela problematizirajo fenomen smeti kot enega ključnih fokusov sodobnega sveta, v katerem se mešajo ekološke, geografske, etične, ekonomske in politične dileme. "Od najbolj intimistične pojavnosti človeških fekalij in marginaliziranih družbenih skupin do kozmičnih smeti, utirjenih v zemeljsko orbito" – vse to so značilnosti njegovega aktivizma, ki pa je kljub subverzivni noti "v osnovi dobronameren, iskren in utilitaren, včasih pa podkrepljen s pravšnjo dozo cinizma in humorja".

KSEVT - prostor, kjer se srečajo vesoljske tehnologije in praznovanje zlatih porok

Četrto in hkrati zadnje letošnje priznanje za izjemne dosežke v polju vizualne kulture je žirija namenila kolektivnemu projektu, ki po svoji zasnovi velja za pravi unikum v svetovnem merilu – Kulturnemu središču evropskih vesoljskih tehnologij Vitanje, na kratko KSEVT-u.

Izziva so se lotili Dragan Živadinov, Dunja Zupančič in Miha Turšič, ki so za arhitekturno izvedbo angažirali štiri vodilne domače biroje: Bevk Perovič, Dekleva Gregorič, Sadar Vuga in Ofis. Forma zgradbe sledi načrtu Hermana Potočnika Nordunga za geostacionarno vesoljsko postajo iz leta 1928. "Betonska monolitna zgradba, v kateri ni niti ravnih tal niti ravnih sten pričara skoraj kinetično iluzijo rotacije in lebdenja. Kljub svoji nezemeljski prezenci pa je simbiotično umeščena v idilično podeželsko kulturo kraja," se je slišalo z odra ob utemeljitvi nagrade. "KSEVT je vizionarska ideja, realizirana utopija, kjer se srečujejo znanost in umetnost ter lokalno in globalno."

Fotografski opus Stojana Kerblerja, pionirja sodobne slovenske fotografije

Priznanje za življenjsko delo je letos prejel pionir in "spiritus agens" sodobne slovenske fotografije, avtor, ki je ves čas, čeprav ga poznajo po vsem svetu, ostal zavezan svojim krajem in ljudem, ki so stali na drugi strani objektiva – Stojan Kerbler.

Značilna motivika njegovega opusa so prizori s ptujskih ulic, koline, Haložani ter tovarniške fotografije, ki jih je posnel v Kidričevem, v tovarni, kjer je bil kot energetik zaposlen vso svojo delovno dobo. Posebno mesto znotraj njega zavzema serija Koline, ki po mnenju večine poznavalcev veljajo za vrhunec njegovega ustvarjanja. V Kolinah je starodavni ritual žrtvovanja živali na skrajno realističen način objel v celovito pripoved o življenju ruralne skupnosti, ki ji je zaradi razvoja usojena skorajšnja transformacija.

Dokumentarnost, sredinski kader, značilna kompozicija in prostorska perspektiva si tehnične značilnosti njegovega dela. Stojan Kerbler je mednarodno cenjen avtor, ki ga zaradi motivne sorodnosti vzporejajo z nekaterimi sodobnimi fotografskimi opusi, denimo ameriško fotografinjo Diane Arbus ter francoskim fotografom Henryjem Cartierjem-Bressonom. Sodeloval je na neverjetnem številu fotografskih razstav, v nekdanji Jugoslaviji na šeststotih, še enkrat toliko pa jih je bilo v več kot 50 državah po svetu. Prejel je več kot petsto nagrad in priznanj, njegova dela pa do odkupile pomembne svetovne fotografske zbirke. Obenem pa je Stojan Kerbler tudi izjemen arhivar in poznavalec zgodovine fotografije, še posebej zgodovine slovenske fotografije. "Zgodovine, ki je brez njega ne bi mogli napisati."