Na Bledu o kulturi in ekonomiji ter njuni povezanosti

Na njej so si udeleženci izmenjali mnenja in izkušnje glede financiranja kulture, tako iz državnega proračuna kot iz zasebnih virov. Spregovorili pa so tudi o povezanosti med umetnostjo, voditeljstvom in razvojem. Zbrane akademike, javne uslužbence, umetnike, vodje muzejev, lastnike galerij in predstavnike gospodarstva je uvodoma nagovoril veleposlanik Kraljevine Nizozemske v Sloveniji John Groffen. Dejal je, da je ponosen na dosežke Slovenije, vendar pa se ti večinoma merijo po ekonomskih kazalcih, v katere ni vključen prispevek kulture k blagostanju in k ekonomskim odločitvam. "Vloga kulture pri našem občutku blagostanja je zelo pomembna in se vedno ne odraža v tem, koliko vlada namenja kulturi," je opozoril Groffen. Ali bi morale države več namenjati kulturi Zato so bila osrednja vprašanja konference, ali bi morale države več namenjati kulturi, kakšna je vloga vlade pri financiranju kulture ter kakšni so drugi viri, ki podpirajo kulturno ustvarjanje. Na to temo je spregovoril predavatelj na Univerzi v Amsterdamu Pim van Klink, ki je predstavil dosedanje izkušnje pri podpiranju umetnosti s strani države ter nove načine financiranja umetnosti.

Van Klink je umetnikom svetoval, da postanejo tudi podjetniki

Van Klink je spregovoril o različnih teorijah, ki povezujejo kulturo in ekonomijo. Vendar pa je potreben nov pristop, ki se začne pri kulturi in ne pri ekonomiji. Trenutno obstajata dva sistema glede državnega podpiranja kulture, in sicer vladni ter svetniški. V prvem vlada določi proračun in ga tudi porazdeli, v drugem pa porazdelitev sredstev prepusti posebnemu svetu.

Vladni sistem, ki je značilen za angleško govoreče države, je bolj dovzeten za pritiske umetnikov, vendar je na mikroravni rezultat podpore takšen, da v veliki Britaniji povprečno za kulturni projekt 44 odstotkov potrebnih sredstev prispeva država, medtem ko v Nemčiji ta odstotek znaša kar 83, je pojasnil predavatelj, ki je spomnil, da je ambicija ekonomistov zmanjšati podporo umetnosti. Umetnikom pa je sporočil, da so se odločili za poklic z najvišjo ravnjo konkurence, ki se spopada tudi z negotovostjo kupcev. Zato jim je svetoval, naj postanejo podjetniki.

Zasebni podporniki kulture so zelo pomembni, a se jih pogosto spregleda

Svoje poglede sta po uvodnem predavanju predstavila tudi generalna direktorica za umetnost na ministrstvu za kulturo Barbara Koželj, ki je spregovorila o financiranju umetnosti v Sloveniji ter raziskovalec investicijskih projektov v kulturi Andrej Srakar, ki je predstavil vlogo alternativnih virov financiranja umetnosti v Sloveniji. Pri omenjenih virih sicer velja, da so zasebni podporniki kulture zelo pomembni, a se jih pogosto spregleda, namesto, da bi služili za zgled, je opozorila neodvisna raziskovalka Renee Steenbergen.

Nekdanji direktor uprave pri Sotheby's na Nizozemskem in nekdanji dražitelj Jan Pieter Glerum je govoril o globalizaciji na trgu umetnosti. Predsednica IEDC - Poslovne šole Bled Danica Purg pa je spomnila, kako je umetnost pomembna za dobro vodenje, saj "šokira, provocira in spodbuja". Voditeljem ponuja možnost za refleksijo o njihovem življenju, organizacijah in družbi ter njeni prihodnosti.

"IEDC - Poslovna šola Bled izraža simbiozo med ekonomijo in kulturo"

"IEDC - Poslovna šola Bled izraža simbiozo med ekonomijo in kulturo," je dejal Groffen, ki je pojasnil, da so letos v središče projekta, ki ga vodijo, postavili kulturo, k njej pa pridali tudi ekonomijo. Tako bodo ugotovili, kako se ti dve področji združujeta. Današnja konferenca je bila zato ena izmed osrednjih dogodkov Bilaternalnega Fokusa, ki združuje niz konferenc, razstav, predstav in delavnic ter obeležuje in poglablja kulturne ter ekonomske odnose med Slovenijo in Nizozemsko.