Miro Majcen: Kitaristi so lokomotiva rokenrola

A če bi mu kdo zvijal zapestje ali mu pulil fotoaparat iz rok, bi se odločil za kitariste. Ti so zanj lokomotiva rokenrola in fokus razstave z naslovom Chords, Riffs and Strings, ki je do 29. marca na ogled v Kinu Šiška. Majcen, sin "ata" Majcna, ki je na šoli za gluhe vodil fotokrožek, je za razstavo izbiral med več deset tisoč fotografijami, posnetimi v zadnjih desetih letih, in izbral 28 najboljših. Crème de la crème.

Zakaj ste v ospredje svojih koncertnih fotografij postavili kitarista, ne recimo vokalista, bobnarja in tako dalje? Kaj je na kitaristih tako karizmatičnega?

Kitaristi so zame lokomotiva rokenrola. Občinstvo najprej opazi pevca ali kitarista. In čeprav so drugi deležni manj pozornosti kot vokalisti, se mi zdijo markantnejši, so ljudje, ki nosijo neko zgodovino, karizmo, energijo in zgodbo.

Kako pomembna je fotografova kilometrina pri koncertni fotografiji? Običajno ste na koncertih dokaj omejeni pri svojem delu.

Precej. Na začetku se ti ne sanja, kaj delaš, ne poznaš tehničnih detajlov, ne veš, kako se moraš postaviti, po možnosti se rineš pod mikrofon, kar je najslabše, skratka učiš se. Z leti in kilometrino lahko precej bolje izkoristiš čas, ki ga imaš na voljo. Pogosto so to prvi trije komadi, lahko še manj.

Kaj te kot fotografa pri pogojih, ki jih določi organizator, najbolj zmoti?

Običajno organizator dovoli fotografiranje od dveh do treh skladb takoj na začetku koncerta. Včasih je bilo mogoče fotografirati vse, nato so te pravice skrčili. Niti ne vem, zakaj takšne omejitve. Verjetno zato, da lahko nadzorujejo fotografije, ki pridejo v javnost, da izvajalci niso prepoteni ali kaj podobnega, nekateri niti ne vedo natančno, zakaj takšne omejitve. Včasih se zgodi, da nastopajoči fotografiranje odobri, pa ga organizator ne dovoli. Različno. Če bi nam dovolili fotografirati zadnje tri skladbe, ko se dogajanje razživi, bi lahko imeli vrhunske fotografije. Tretja omejitev pa je položaj, od koder lahko fotografiramo. Velike dive lahko slikaš zgolj z razdalje 30 metrov ali več. Lady Gaga smo v Zagrebu lahko slikali šele pri 10. ali 11. skladbi in še to z druge polovice dvorane. Eric Clapton pa je zaradi pretepa dveh fotografov pred leti fotografiranje pod odrom prepovedal. Po drugi strani so izjeme, kot je Brian Ferry, ki dovoli fotografiranje skozi celoten večer.

Kdaj ste imeli pri fotografiranju koncerta idealne pogoje?

Da, recimo na koncertu skupine Kiss, kjer je bilo ugodno tako z vidika tehnike oziroma osvetlitve kot tudi poziranja nastopajočih, pri katerih ne moreš zgrešiti. Fotografijo ti preprosto naredijo.

Pa najslabši pogoji?

Na koncertu Seala v Zagrebu, kjer je imel v ozadju temnomodro podlago. Dejansko se ga ni videlo, pa še slikali smo lahko samo od daleč.

Ste se kdaj poskusili kot uradni fotograf katere od glasbenih skupin?

Da, leta 2007 sem bil ob 30. obletnici skupine Pankrti uradni fotograf na njihovi turneji po prostorih nekdanje Jugoslavije. Dobra izkušnja, pri kateri doživiš ta svet še z druge plati. Ob koncu smo s fotografoma Matejem Leskovškom in Borutom Krajncem izdali monografijo Re: start s fotografijami, ki so nastale med to turnejo. Seveda pa je težko priti povsem zraven, podpisati moraš tudi precej omejeno pogodbo in malce neobičajne fotografije gredo težko skozi sito PR-službe. Jona Bon Jovija na primer ni dovoljeno fotografirati z odprtimi usti, Briana Adamsa lahko slikaš le z leve strani dvorane, Mick Jagger ne želi, da fotografije preveč razgaljajo trebuh. Pri Rolling Stones vse fotografije odobrita Jaggerjevi in Richardsovi osebni asistentki.

Ali je koncertna fotografija lahko dobičkonosna?

Zgolj s tem bi se težko preživljal. Treba je sodelovati še pri drugih projektih, v končni fazi pa lahko povsod nastane dobra fotografija.

Ste kdaj poskusili sodelovati s katero od tujih glasbenih revij? Q, NME, Rolling Stone …

Težava je v tem, da veliki izvajalci k nam pridejo dokaj pozno. Recimo šele na 35. mestu svoje koncertne turneje in takrat za svet niso več zanimivi. V resnici pa nikoli ne veš, kaj se bo zgodilo …

Kot recimo nepričakovani obisk Paris Hilton na koncertu Davida Guette?

Recimo. Za njen obisk smo izvedeli šele na dan koncerta. Nismo niti vedeli, ali so vse skupaj le govorice ali je res, no, navsezadnje pa je Paris postala glavni fokus koncerta, jaz pa sem bil uradni fotograf dogodka.

Kakšni so vaši kratkoročni fotografski koncertni načrti?

V Sloveniji letos ni napovedanih večjih glasbenih imen. Bo pa poleti kar nekaj dogajanja v bližini, od Brucea Springsteena, Guns'n'Roses, prihodnje leto se obeta turneja Rolling Stones … Bomo videli.