Marina: Živela sem sanje nekoga drugega

Prvi korak k vrnitvi na glasbene odre je po 25 letih naredil Davor Tolja, idejni vodja legendarne reške elektro-pop zasedbe Denis & Denis. "Nekega dne je zazvonil telefon, na drugi strani linije je bil Davor, ki mi je predlagal, da se dobiva in proslaviva 30. obletnico prvega koncerta. Ideja me je navdušila, nemudoma sem prikimala," ponovno združitev legendarnega dueta pojasni Perazićeva. Beseda je dala besedo, oblikovala se je zasedba desetih glasbenikov, ki se bo v petek predstavila v prostorih Kina Šiška.

Daleč je leto 1982, ko ste z Davorjem Toljo ustanovili skupino Denis & Denis. Kako se spominjate tistih dni? Bili smo mladi, prepolni pozitivne energije, prepričani, da nas nič ne more zaustaviti na poti do uresničitve sanj. Nekaj let smo se predano vsakodnevno ukvarjali z novitetami, nad nami je visela izredna ustvarjalnost, z okviri se nismo obremenjevali. Občutili smo ustvarjalno svobodo in spontanost, naš cilj ni bila slava, želeli smo le posneti glasbo, ki smo jo ljubili, izkoristiti sebe do skrajnih meja ter izdelek svetu pokazati v upanju, da bo nekomu všeč. Na naše veliko presenečenje je bilo število ljudi, ki jih je prepričal naš zvok in ki so se našli v naši glasbi, ogromno. V prvih nekaj mesecih smo prvenec Čuvaj prodali v sto tisoč primerkih, kar je za današnje čase ter razmere na trgu nepojmljivo. Z enkratnim obiskom oddaje Hit meseca, ki jo je v tistem času nestrpno spremljala širna Jugoslavija, smo se povzdignili v nacionalne zvezdnike. Po tej čarobni noči maja 1984 se je moje in Davorjevo življenje popolnoma spremenilo.

Lahko pojasnite, kako in kje ste se spoznali z Davorjem ter od kod želja, da oblikujete skupino? Davorja sem spoznala leta 1979, ko sem se vpisala v drugi letnik fakultete. Prijatelj s faksa je bil šef skupine, v kateri je igral Davor. Na nekem zborovanju me je slišal peti, všeč mu je bilo in ponudil mi je petje spremljevalnih vokalov pri novem projektu. Z Davorjem sva se takoj razumela, postala sva dobra prijatelja. Bil je strastni diskofil, zbiral je drage plošče ter mi jih pridno presnemaval na kasete. Vedno je igral v nekem bendu, imel je strastno željo, da se njegove kompozicije uresničijo točno tako, kot si jih zamisli. Z vaj se je pogosto vračal razočaran, saj so imeli preostali člani skupine drugačne poglede na glasbo. Spomnim se njegovega navdušenja, ko je slišal, da so izumili t. i. ritem mašino. Nemudoma jo je kupil, naredil improvizirani domači studio ter začel intenzivno oblikovati nove pesmi. V trenutkih, ko ni želel ali mogel peti, sem vskočila jaz. Povsem spontano sva začela pripravljati melodične linije ter matrice za tekstopisce. Ker sem bila takrat brezposelna diplomirana inženirka, je bilo časa na pretek. Vsak dan sva pridno vadila. Ko sva prvič sramežljivo in prestrašeno demo posnetke predvajala prijateljem, so bili ti tako navdušeni, da so naju prepričali v ustanovitev skupine.

Verjetno vas to vprašajo vsakič, pa vendar: ideja za ime Denis & Denis? Ko smo privolili v predvajanje demo posnetka na reškem radiu, se je pojavilo tudi vprašanje imena. Davor je v tistem času strastno konzumiral ZF-literaturo. V eni izmed pripovedi je naletel na ime podjetja, ki mu je bilo všeč. Sama nad predlogom nisem bila navdušena. Ker sem sebe doživljala kot pomoč Davorju, da uresniči svoje sanje, nisem pretirano nasprotovala imenu Denis & Denis. Od vsega začetka je bil to njegov projekt.

Bend se je izredno hitro okitil z uspehom, veliko zaslug gre pripisati tudi vašemu seksapilnemu glasu. Kaj si mislite danes, ko poslušate prve glasbene korake? Moj glas je zagotovo dal tisti končni pečat in postal tudi zaščitni znak Davorjevih pesmi. Mislim da je dotični seksapil naletel na navdušenje, ker je bil pristen, nikakor pretiran, popolnoma v funkciji določene pesmi. Moj glas se je vedno ujemal s pesmijo. Pripovedujem zgodbo, glas pa se spreminja v skladu s pesmijo. V komadih 28 minuta do pet ali Doba noćnih kiša seksapila ne boste našli.

Koliko seksapila ste pripravili za ljubljansko občinstvo? Nekaj kilogramov. Moj scenski nastop je avtentičen, prepoln energije, koreografija je spontana. Prepustim se glasbi, ki me vodi, poleg tega pa na povsem svoj način pripovedujem življenske zgodbice. Ob tem se iskreno zabavam, s svojo energijo pa precej lahkotno razgibam občinstvo.

Leta 1984 ste javnosti predstavili prvi studijski album Čuvaj se, napovedal ga je singel Program tvog kompjutora. Pesem je postala velika uspešnica, melodija je ostala v ušesih vse do danes ... Obdržale so se številne pesmi, med drugim tudi Soba 23, Ja sam lažljiva, Voli me još ovu noć, Oaze snova, feni znajo še vedno na pamet ves glasbeni opus iz časa ustvarjanja z Davorjem. Še danes te pesmi zvenijo presenetljivo sveže. Na radiu jih lahko slišimo vsak dan, rade jih nimajo samo generacije, ki so s to glasbo odraščale, obožuje jo tudi mladi naraščaj. To pa predvsem zaradi dejstva, da je ponudba domače glasbe ter glasbe v vsej regiji že preveč let zelo slaba in neizvirna.

"Sada pratim ritam tvoj, ako želiš, bit ću ja program tvog kompjutora." Zanimiv način zapeljevanja ... Hvala, ampak ideja za besedilo ni bila moja. V tistem času je bil pojem računalniškega programa poznan zelo majhnemu številu ljudi, saj so bili računalniki strašno veliki, njihove funkcije pa izredno omejene. Namenjeni so bili predvsem izdaji računov za elektriko ter telefon. T. i. osebni računalniki so se šele začeli pojavljati. Moja domišlija je morala biti na izredno visoki ravni, da sem na zapeljiv način odpela pesem (smeh).

Kako ste se spopadali z nenadnim uspehom, kakšen je bil vaš odsev v ogledalu slave? Vse dokler smo se intenzivno ukvarjali s svojim albumom, je bil edini cilj izdati ploščo v skladu s svojim glasbenim okusom, držali smo se bolj zase. Nikoli si nismo niti predstavljali, da bodo naše pesmi tako obnorele publiko. Tako kot nismo pričakovali uspeha, na njega tudi nismo bili pripravljeni. V nekem trenutku so nas dobesedno zasuli s ponudbami, gostovali smo v vseh oddajah, koncertirali po vsej Jugoslaviji. Preprosto padli smo v stroj, neprestano smo potovali in delali. Zelo hitro sem se morala odpovedati delu inženirja gradbeništva, v vmesnem času sem namreč dobila pripravništvo. Zdelo se mi je, da živim sanje nekoga drugega (smeh).

Na snemanju materiala prvega albuma je sodeloval Massimo Savić, na naslednji plošči se je pod besedila podpisala Alka Vuica. Gre za velika imena hrvaške glasbene scene ... Res je. Massimo je odigral neke blazne kitarske zadeve, vendar tega najprej zaradi doslednosti elektronskemu zvoku nismo imeli namena uvrstiti na album. Le nekaj mesecev, preden smo se odpravili v studio, smo začutili dobre vibracije in mu nismo mogli odreči sodelovanja pri projektu. Alka Vuica je bila davnega leta 1984, ko je napisala besedilo za pesem Ja sam lažljiva, še študentka, šele začela je pisati pesmi. Vse do danes sva ostali dobri prijateljici. Morda gre samo za naključje, ampak Davor, Massimo, Alka in jaz smo po horoskopu dvojčki.

Na LP-ju Ja sam lažniva je tudi uspešnica Soba 23, za katero ste posneli izzivalen videospot. Je res, da je JRT zaradi prevelike erotičnosti prepovedal predvajanje na televiziji? Na našo veliko srečo je ta podatek neresničen. Videospot je bil v vsakem primeru zelo pogumna umetnina, še posebno za tiste čase. Zaradi dejstva, da ni prekoračil meje dobrega okusa, ni bilo potrebe po cenzuri. Omenjena senzacionalna neresnica se je pojavila v zadnjih nekaj letih. Nikoli nisem razumela potrebe po izkrivljanju resnice.

Septembra leta 1986 ste zapustili zasedbo Denis & Denis ter se posvetili solo karieri. So govorice, da ste bend zapustili zaradi spora z Davorjem, resnične? Da, skupino sem zapustila zaradi odstopanja v razmišljanju in pogledu na našo prihodnost. Nismo se ravno sprli, lepo smo se dogovorili, da prenehamo sodelovati. Ime skupine je obdržal Davor, kar je meni povsem ustrezalo.

Dve leti po vašem odhodu je Denis & Denis prenehal delovati, sami ste izdali samostojni album Martina, odšli v Združene države, deset let zatem pa se vrnili domov. S čim se ukvarjate danes? Leta 1987 sem izdala samostojni album, ki se je dobro prijel. Pesem Pojest ću sve kolačiće je še danes velika uspešnica. Takrat mi je bilo vsega zadosti, priljubljenost me je začela dušiti, izgubila sem zasebnost in mir, ki sem ga nujno potrebovala, da se se dobro počutila sama s seboj. Želela sem oditi daleč stran in zaživeti normalno življenje. Leta 1988 sem se preselila v New York k svojemu dolgoletnemu partnerju. Prepričana sem bila, da bom ostala le kakšno leto, ostala sem devet let in v tem času rodila dve hčerki. Po vrnitvi leta 1998 sem v Beogradu izdala prelepi album Ista kao more. S hčerkama smo se preselile v srbsko prestolnico, tik pred bombardiranjem pa v Reko, ki me je sprejela odprtih rok. Pred dvema letoma in pol smo se preselile v Novi Sad, tam živi tudi njun oče. Sama sem zaposlena kot inštruktorica zumbe, tako skrbim za fizično in duševno kondicijo.

Zadnje čase na slovenske odre pridno korakajo dinozavri, t. i. velikani jugoslovanske glasbene scene. Razlogi za vrnitev so poleg pogrešanja odra in občinstva tudi v pomanjkanju denarja. Zakaj se vračate vi? V vsakem primeru dejstva pomanjkanja denarja ne moremo izključiti, vendar pa se vračamo predvsem zaradi novega projekta, med nami se je znova ustvarilo ravnotežje, bolečina je utonila v pozabo, čutimo, da moramo svojo zgodbo povedati do konca. Ko smo septembra lani stopili na oder v Reki, smo se spet povezali, vsi spet dihamo nekoliko lažje.

Lahko v prihodnosti pričakujemo nove pesmi zasedbe Denis & Denis, mogoče celo album, ali se po turneji znova odpravljate vsak na svojo stran? Turneja časovno ni omejena, odvijala se bo, vse dokler bomo našli zanimanje publike. Obstaja tudi želja, da bi z Davorjem znova ustvarjala glasbo, vendar nikoli ne veš, kaj se bo zgodilo. Ničesar nočem obljubiti.