Laurie Anderson, vsestranska ustvarjalka

Andersonova je izjemno ustvarjalna multimedijska umetnica, ki velja za pravo pionirko ameriške umetnosti in je s svojim delovanjem posegla tako na področje vizualne umetnosti kot gledališča in glasbe. Rodila se je leta 1947 in študirala zgodovino umetnosti, svoj prvi performans pa je izvedla leta 1969 s simfonijo avtomobilskih trobelj. V sedemdesetih je uprizarjala performans Duets on Ice, v okviru katerega je z drsalkami na nogah, ki so imele rezila zamrznjena v kos ledu, igrala violino, dokler se led ni stopil.

Od ilustracije in izumov do režije Pozneje se je ukvarjala z ilustracijo otroških knjig in pisala komentarje kulturnega dogajanja. Preizkusila se je tudi v režiji in leta 1986 posnela glasbeni film Home of the Brave, pisala glasbo za filme, bila članica žirije filmskega festivala v Berlinu ter izumila več glasbil, ki jih je uporabljala pri svojih glasbenih projektih. Med temi je sicer največ komercialnega uspeha doživela s pesmijo O Superman leta 1981, sicer pa je izdala osem studijskih albumov.

Leta 2003 je Andersonova postala prva Nasina rezidenčna umetnica in ustvarila performans Konec Lune (The End of the Moon). Leta 2005 je sodelovala na mednarodni razstavi Expo na Japonskem, še pred tem je pomagala oblikovati točko ob odprtju olimpijskih iger v Atenah ter v New Yorku odprla razstavo The Waters Reglitterized, nekakšen dnevnik sanj in dobesedne uprizoritve teh kot umetniških del. V instalaciji je skušala z jezikom sanj raziskati sanje, sicer pa je ena od ključnih tem njene umetnosti preučevanje učinkov tehnologije na odnose med ljudmi in komunikacijo.

Od leta 2008 je poročena z glasbenikom Loujem Reedom, s katerim je tesno sodelovala že od devetdesetih let, Reed pa je produciral tudi njen zadnji album Homeland. Umetnica bo v okviru Evropske prestolnice kulture s koncertno zgodbo Dirtday, v kateri obravnava tako politiko in zgodovino kot družino in živali, nastopila tudi v Mariboru in upravičeno velja za enega vrhuncev programa.