"Laibach dela po vzoru totalitarizma"

Laibach so zdaj, po državi NSK, ustanovili še svojo partijo. Marca letos so izdali album Spectre, na katerem je tudi skladba The Whistleblowers, posvečena sodobnim žvižgačem, še posebej tistim, ki pri tem početju nosijo svojo glavo na prodaj. V petek, 16. maja, se bodo v okviru svetovne turneje ustavili v mestu, ki nosi njihovo ime – v Ljubljani.

Kakšna prikazen danes straši po Evropi? Bolj relevantno vprašanje bi bilo verjetno, "kaj danes ne straši po Evropi". Strahov je toliko, da bodo izterjevalci duhov spet postali zelo iskani.

V novi pesmi Eurovision pojete "Evropa razpada ...". Koliko časa ima še na voljo in na kakšen način bo razpadla? Evropa stalno razpada. Takšna Evropa, kot mislimo, da je, sploh ne obstaja. Gre le za fikcijo, željo, prikazen, fatamorgano. Evropa, kakršna zares obstaja, je organizem v stalnem in konsistentnem razpadanju. In to njeno razpadanje je, kot je videti, tudi njen edini stabilni princip, na katerem se evropska integracija dejansko formira. Z vsakim razpadanjem jo je vedno več, vsak njen razpad je v nekem smislu boljši. Lahko pa, seveda, tudi ni.

Zakaj država NSK ni del EU? Kateri skupnosti držav bi se priključila oz. s katero (resnično ali virtualno) državo bi sklenila pakt/zavezništvo? Država NSK je vseobsegajoča, ne dela razlik med resničnim in virtualnim, med dobrim in zlim. Ampak to lahko počne samo zato, ker fizično zares ne obstaja. Obstaja samo na papirju in v nekaterih glavah – podobno kot EU.

Kdo so aktualni žvižgači? Vsi tisti, ki se ne požvižgajo na aktualne politične, ekonomske, socialne in ekološke težave, ampak jih dejansko poskušajo spremeniti, po možnosti seveda na bolje. Še posebej so to tisti, ki pri tem početju nosijo svojo glavo na prodaj.

Na novem albumu ste ponovno politično aktualni. Britanski časnik The Guardian je zapisal, da "po 34 letih Laibach začuda spet zvenijo pomembni". V 80. letih vas je prav britanski tisk označil za "najnevarnejšo skupino na svetu" ... Se še počutite tako nevarne? Ste sploh kdaj se? Težko je opredeliti pojem varnosti oziroma nevarnosti v teh časih. Potencialno smo vsi nevarni drug drugemu in nevarnost je konstantno v zraku. Mediji živijo od nevarnosti, ljudje se hranimo z nevarnostjo in vsako jutro, ko se zbudimo, smo vedno znova veseli, da smo preživeli noč. Ali smo bili Laibach kdaj nevarni za druge? Verjetno tudi. Prav gotovo smo bili nevarni sami sebi. In vznemirjenje, ki nas vsake toliko oplazi, nam daje slutiti, da smo še.

Je Dejan Knez še dejavni ali samo častni član kolektiva? Laibach dela v timu (kolektivni duh), po vzoru industrijske produkcije in totalitarizma, kar pomeni: ne govori posameznik, govori organizacija. Naše delo je industrijsko, jezik pa političen. Notranja zgradba deluje po direktivnem principu in simbolizira odnos ideologije do posameznika. Člani Laibacha so od leta 1982 naprej Eber, Saliger, Dachauer in Keller, torej četverni princip, ki – predestiniran – v sebi skriva poljubno število subobjektov (odvisno od potreb). Fleksibilnost in anonimnost članstva preprečujeta eventualna individualna odstopanja in omogočata permanentno revitalizacijo notranjih življenjskih sokov. Subjekt, ki se v procesu dela lahko identificira z ekstremno pozicijo sodobne industrijske produkcije, avtomatično postane član Laibacha (iz Manifesta skupine, objavljenega 1982 v Novi reviji). Preostali imajo status sodelavca.

Kot najuspešnejši slovenski glasbeni izvozni "artikel" ste se ponovno podali na evropsko in ameriško turnejo, 22. marca pa ste prvič nastopili celo na Kitajskem, kjer je od januarja na ogled tudi vaša razstava. Je bilo pri pridobivanju koncertnega dovoljenja kaj birokratskih zapletov? So vam prepovedali igrati katero od pesmi? (Nekaj so jih med njihovim prvim obiskom pred leti zaradi domnevno neprimernih besedil prepovedali igrati celo Rolling Stonesom.) Nastopali smo v Hongkongu, ki je sicer formalno res del Kitajske, ampak je v praksi še vedno posebno administrativno območje, praktično pod protektoratom Velike Britanije, in tam ne veljajo isti zakoni kot na Kitajskem. Zato tudi birokratskih zapletov s kitajskimi oblastmi ni bilo. Pomisleke okoli nastopa je imela le Baptistična cerkev, katere dvorano so organizatorji najeli za koncert, vendar smo pastorja potolažili, da nismo tako zli in brezbožni, kot se govori – ampak še bolj (smeh) ...

Kdo se je v vseh letih vašega glasbenega ustvarjanja najbolj trudil cenzurirati Laibach? Pravzaprav sama glasbena industrija, mediji in posledično tudi publika. Poskusi cenzure s strani komunistov v začetku osemdesetih so bili zanemarljivi v primerjavi z destruktivno in utilitarno logiko funkcioniranja glasbene industrije in medijev, ki, oboji v imenu publike, zahtevajo uravnilovko v zvoku, vsebini in podobi. Mi jim seveda tega užitka nismo naklonili.

Ob izidu albuma Spectre ste se odločili na trg poslati tudi svojo mednarodno politično stranko oziroma partijo. Zakaj pa ne, ampak vseeno: zakaj? Zato ker nam ni vseeno, kam gre ta svet, in ker imamo možnost aktivirati vsaj del naše publike, da se aktivno angažira v svojih okoljih in mednarodno. Laibachu partija pač bolj pristoji kot pa klub oboževalcev.

Nazadnje ste državljanstvo NSK z izročilom potnega lista podarili nekdanjemu predsedniku države Milanu Kučanu. Ga boste podarili še kateremu od politikov? Kdo (če sploh kdo) bi si ga še zaslužil? Laibach je svoje "obveznosti" do države NSK izpolnil in je njeno operativnost prepustil državljanom NSK in preostalim skupinam nekdanje skupne asociacije Neue Slowenische Kunst (Irwin, Novi kolektivizem ...). Tudi zaradi tega smo ustanovili svojo partijo, ki bo, za razliko od države NSK, politično bolj aktivna. Članstvo v partiji je odprto vsakomur, ki se želi aktivno vključiti pri reševanju konkretnih socialnih, političnih, ekonomskih problemov in ki mu Laibach pri tem lahko služi kot inspiracija in formalna povezava s podobno mislečimi subjekti po svetu. Če bodo med njimi tudi aktivni ali upokojeni profesionalni politiki, nič hudega, dokler ne bodo članstva izkoriščali za interese, ki bodo v nasprotju z osnovnimi izhodišči naše partije.