Kulturno v Kliničnem centru

Razstavo Irene Brunec – Tebi, naslovljeno Oživljeni portreti, sestavljajo risbe, slike, reliefi, kipi in marionete. Akademsko izobražena kiparka in slikarka v Kliničnem centru nastopa predvsem kot slikarka, pri čemer ni mogoče reči, da gre za značilno kiparsko risbo, ampak predvsem za slikarsko ustvarjanje, ki se želi čim natančneje približati realistični upodobitvi portretiranca. Portreti manjših formatov, ki so v upodobitvah manj prepričljivi kot portreti v glini oziroma mavcu in bronu, kljub vsemu iščejo komunikacijo z gledalcem in udejanjajo osebnost portretiranca.

Prek kipa v sliko in nazaj Kompleksen in obširen tematski ciklus je zagotovo presenečenje, saj umetnico pri nas poznamo predvsem kot kiparko. Irena Brunec – Tebi je namreč avtorica mnogo javnih plastik, med drugim se podpisuje pod upodobitve generala Rudolfa Maistra v Ljutomeru in v Slovenski Bistrici, Sejalca v Zagorju ob Savi, spominske plošče Primoža Trubarja v Ljubljani in spominske plošče Martinu Luthru v Murski Soboti. V kiparstvu ji številni priznavajo vrhunsko obvladovanje figure in njene fizičnosti ter kinetičnosti, kar nadgrajuje s povezovanjem pri portretiranju s psihološko, bivanjsko in družbeno komponento pri ustvarjanju. Portreti v dvodimenzionalnem mediju so v oblikovanju ozadja figure nadgrajeni še z avtoričinim poznavanjem astrologije, mitologije, religije, numerologije, alkimije… Ves ta seštevek vsebinskih komponent na platnu ali na papirju gledalcu sproža mnogo interpretativnih variant branja njenega dela.

Slika kot dopolnilo kipa Na tokratni razstavi slikarka predstavlja svojo dvajsetletno portretno dejavnost. Portreti različnih ljudi so umirjeni, v klasičnih držah, s poudarkom na proporcu, ki jih v nekaterih primerih dopolnjuje s portretirančevimi atributi. Z vsemi likovnimi in vsebinskimi izhodišči umetnica ohranja tradicijo portretiranja v likovni umetnosti, ki očitno še vedno ostaja v domeni oziroma želji naročnikov, da bi si bili podobni in ne le estetizirani objekti v slikovnem formatu. V svojih delih tako pogosto zastavlja gledalcu več vprašanj kot odgovorov. Prav v tem je avtorica verjetno zanimiva in nikakor naivna, če slikarska dela beremo kot dopolnilo njenega kiparskega ustvarjanja.

Na razstavi si je mogoče poleg obširnega opusa portretov ogledati tudi njeno slikarsko delo, naslovljeno Ladja norcev, s katerim je osvojila grand prix XLI. mednarodnega Ex-tempora v Piranu. Med boljšimi umetnostnimi deli pa zagotovo izstopata dve marioneti, ki združujeta kiparstvo s kostumografijo in dramskim besedilom.