Ko si nekaj podaril, pa tudi nekaj dobil

"Ideja je zrasla na zelniku Toneta Vugrinca. Zgledoval se je po Avstijcih, ki so imeli podobno oddajo, ampak se pri njih nekako ni prijela. Pri nas je bil Podarim Dobim zadetek v polno, saj je trajal dolgih 15 let," pojasni Janez Hočevar, širni Sloveniji bolje poznan pod vzdevkom Rifle. "Scenariji za oddajo so bili v domeni Jureta Apiha, številne televizijske spote pa je režiral Jaka Judnič. Prva sezona je bila na sporedu leta 1975, vendar me ne držite za besedo, ker sem malce slab z letnicami."

"Če si bil vpliven, si dobil balon, traktor, celo hišo"

Nagrade v žrebanjih so bile za tiste čase fenomenalne: hiša Marles, avtomobil Daihatsu, kupi denarja in še in še. "Sponzorjev je bilo nepopisno veliko. To so bili še socialistični časi. Če si bil vpliven človek, Vugrinec ali pomemben dorektorček, si zavrtel telefon, omenil Podarim Dobim in že je bil na voljo balon, traktor, celo hiša."

Ni potrebno posebno poudarjati, da je bila gledanost oddaje nepopisna. Ko so bila na sporedu glavna žrebanja - ta so se odvijala vsak mesec - je bilo v bobnu na stotisoče razglednic. "V zadnji oddaji je bilo kartic za cel bazen. Nekaj let je bil ta bazen postavljen v Planici pod skakalnico. Šlo je za blazen dogodek, ki je bil že takrat precej pijančevski."

Poudarimo, da so kartice iz bobnov, ki so bili vsakokrat prenasičeni s karticami, vlekli naši najboljši smučarji, skakalci in smučarski tekači. Med legendami omenimo Bojana Križaja, Matejo Svet, Primoža Ulago, Roka Petroviča, ... "Dolga leta je bila v ospredju le smučarija, kasneje pa so prišli na račun tudi preostali vrhunski šporniki. Spomnim se, da smo v času najboljših sezon prodali več kartic, kot je bilo Slovencev. Milijon in pol."

"Glavni čar je bilo snemanje spotov"

Rifle poudari, da je bil glavni čar njegovega dela snemanje spotov, ki so oglaševali določene nagrade. "Večinoma smo jih snemali jeseni, ko so bili že znani mali in večji dobitki. V teh spotih so poleg mene nastopali tudi smučarji." Točnega števila televizijskih oglasov se ne spomni, pove pa, da so se med snemanjem vozili z balonom, stali na ledenikih, smučiščih ...

Brada, kapa in črno-oranžni šal

"Šlo je za čisto naključje. Z legendami slovenske smučarije, ki so bili takrat še čisti mladinčki, smo snemali prvi spot na Viba filmu v Ljubljani. Smučarji so bili v smučarski opremi, sam pa sem asistentu velel, da potrebujem kapo in šal. Šel je v garderobo in našel ta posrečeni šal. Še danes ga imam. Malo so ga sicer že načeli molji, a je še čisto v redu." Na vprašanje, ali si ga še kdaj ovije okoli vratu in se poda na sprehod, Rifle odgovori: "Ne, to ne. Lansko leto smo imeli spominsko oddajo na Krvavcu, dobili smo nekaj nagrad in naredili nagradno žrebanje. S seboj sem iz čistega užitka vzel tudi šal in bilo je pravo veselje."

Podarim Dobil krepil narodno zavest

Ni potrebno posebno poudarjati, da je oddaja neverjetno okrepila slovensko narodno zavest. "Takrat je med ljudmi krožila miselnost, da gre ves slovenski denar v Beograd ter da preživljamo Srbe, Hrvate in Bosance. Smučarji so bili na drugi strani le Slovenci, zato so ljudje nepopisno radi kupovali kartice. Nacionalni naboj ob tem je bil zelo močan."

In zakaj je oddaja dočakala slaven konec? Rifle izpostavi, da se je spremenila tako država, kot sistem in posredno tudi zakonodaja. "Sponzoriranja so bila dovoljena in oproščena davščin. Kar naenkrat je bilo potrebno plačevati davke, no, kar preveč davkov. Mislim, da niti nismo dobili več koncesije. Na drugi strani pa se stvar po toliko letih tudi izpoje. Drugo leto predvajanja je bilo prodanih 800 tisoč kartic, potem pa je šla številka samo še gor. Številka je pričela rahlo upadati šele po desetih letih."

Za konec smo Janeza Hočevarja povprašali, ali slovenska smučarija Podarim Dobim potrebuje tudi danes? "Super bi bilo, vendar pa mislim, da to ni več ponovljivo. Menjava generacij traja že precej časa in razen Tine ni nobenega, ki bil voz potegnil naprej."