Klemen Klemen: Nisem več toliko nor

Klemen prizna, da pot, ki jo je ubral, morda ni bila najboljša, a kot bi rekel sam, zdaj smo tam, kjer smo in delamo naprej. Glasbo ustvarja takrat, ko mu ustreza, če to pomeni, da od izdaje nove plošče mine skoraj deset let, nič hudega. Trnovski Prešern, kot ga radi poimenujejo njegovi stanovski kolegi, brez sramu pove, da je v življenju kar nekaj skadil in popil. Predvsem je užival, kot se je dalo, vseskozi pa s srcem ustvarjal rap v svojem prepoznavnem stilu. Zadnje čase, odkar je nedavno zaradi pretresa možganov pristal v umetni komi, bolj pazi nase. Poleg glasbe svoj čas posveča tudi masaži. Trenutno se pripravlja na posebni dogodek, ki bo 16. septembra v Kinu Šiška. Takrat bo Klemen prvič nastopil z "živim" bendom, česar se navkljub rahli nervozi zelo veseli. Posnel je tudi že nekaj pesmi za novi album, ki naj bi ga izdal prihodnje leto. Ko smo se dobili za intervju, je sedel za mizo, naročil pivo in mi zaupal, da že nekaj časa ni govoril pred kamerami in da se zdaj spet počasi navaja na medijsko sceno.

Začniva z nastajanjem nove plošče. Kdaj ste začeli ustvarjati nove pesmi? Po drugi plošči sem vseskozi ostal v stiku z glasbo in vedno ob kakšni glasbi zraven tudi kaj napisal. Res je, da nisem redno delal. Ustvarjal sem takrat, ko mi je ustrezalo.

Torej material za novi album nastaja že kar nekaj let? Res je. Tudi prva in druga plošča sta nastali tako. Pisal sem takrat, ko mi je ustrezalo. Dal sem ven iz sebe, kar me je v določenem obdobju najbolj mučilo.

In če so vas včasih najbolj mučile Kešpičke, vam danes največ materiala za besedilo daje? Terapevtske zadeve. Odpri oči. Sreča si ti. Še vedno živimo v materialnem svetu, v vedno bolj materialnem svetu, kjer vlada nek 'Fafin brother system'. In ta sistem nam ni prinesel nič dobrega. O teh in podobnih rečeh.

Kako daleč je projekt? Že mogoče veste, kdaj lahko pričakujemo izid plošče? Mislim, da bo projekt zaključen v začetku naslednjega leta. Moramo se lotiti dela. Nimam še vseh pesmi. Nekaj sva jih s producentom BMD-jem (Breskvarjem iz T-setov) že posnela, potem nekaj časa nisva delala nič. Zdaj je spet čas, da se dobiva in nadaljujeva delo.

V dokumentarnem filmu Veš, poet, svoj dolg? poveste, da vam je pri ustvarjanju pesmi pomagala sestra. Vam danes še vedno kaj pomaga pri rapanju? Na žalost ne, ker nisva več toliko skupaj. Ko sva skupaj živela, pa je sestra vedno spremljala moje delo in kdaj kaj prispevala. Tako je sodelovala tudi pri mojem prvem komadu. In tisti 'Yes' je ritmično res dobro zadela. Bilo bi super, če bi skupaj ustvarila še kaj.

Imate zdaj koga drugega, ki vas pozorno spremlja? Komu na primer najprej pokažete, kaj ste ustvarili? Kar ustvarim, najprej pokažem ljudem, ki so mi blizu. Sestri, ki pride na obisk, očetu, ki živi pod mano, mami že dolgo nisem nič rapal, razen nekaj malega na vikendu. Tu so še prijatelji, ki pridejo do mene, njih najbolj okupiram s svojim rapom.

Brez težav priznavate, da kadite marihuano. V nekem intervjuju ste izjavili, da bi doma radi imeli coffe shop, kamor bi ljudje lahko prišli "pohat". Kdaj vas je marihuana tako zasvojila in kakšne občutke sproža v vas? Ste po uživanju bolj ustvarjalni? Jaz mislim, da gresta glasba in marihuana skupaj.

Vsaka zvrst glasbe? Mislim, da ja. Ne vem sicer, kaj bi drugi rekli na to, na primer, če bi vprašali kakšnega metalca, ampak sam menim, da glasba in marihuana 'pašeta' skupaj. Ali pa gre mogoče zgolj za občutek, da se z njo bolj sprostiš. Sicer pa sem začel relativno pozno. Prej sem vedno govoril, da ne bom pil in kadil, nato pa se je vse skupaj obrnilo in sem vsega skupaj užil kar preveč.

Pa se vam zdi, da ste po marihuani bolj glasbeno ustvarjalni ali strogo ločite delo od zabave? Ne vem. Ko sem kadil, sem kadil. Nikoli nisem kadil načrtno v smislu, zdaj grem pa delat glasbo in moram eno skaditi. To ni bilo pogojeno. Sem pa kdaj tudi kadil in kaj zraven napisal.

Zdaj kaj manj kadite? Moram reči, da ja. Tudi po priporočilu zdravnikov, saj so mi po poškodbi možganov odsvetovali pitje alkohola in kajenje.

Ko ste ravno omenili poškodbo. Aprila so v medijih odmevale informacije, da ste zaradi padca pristali v umetni komi. Na srečo se je vse skupaj dobro izteklo. Veliko ljudi po takšni izkušnji na življenje začne gledati drugače. Bi lahko rekli, da se je v vas kaj premaknilo? Zagotovo se je. Opažam, da nisem več toliko nor, kot sem bil, za kar mi je kar malo žal, ampak tako je. Opazil sem tudi, da se ne šalim več toliko, zanimajo me resne stvari. Vse skupaj je drugače.

Od vaše zadnje plošče Hipnoza je minilo 8 let. Kaj ste počeli vmes? Ste se bolj posvetili poklicu maserja? Vsega po malo. Od masiranja do bluzenja. Počel sem različne stvari. Malo sem si dal duška, delal sem na tem, da si uredim svoje stanovanje, ki pa ga tudi še vedno nisem dokončal. Vse mi gre nekako počasi od rok.

Ste ves čas ostali v stiku z glasbo? Imel sem nekaj koncertov, ko mi je ustrezalo, pa sem ustvarjal doma – pisal besedila, delal spremljave. Mogoče se premalokrat spravim k pisanju in zato niti ni narejeno tako veliko pesmi. Ampak za zdaj tako je, mogoče bom v prihodnosti bolj produktiven.

Zanimivo se mi zdi, da po eni strani izvajate trdi rap, v katerem besno izražate, kar vam leži na duši, po drugi strani pa ste posneli pesem Katarina niza bisere s skupino Kingston. Kako je prišlo do tega sodelovanja? Kingstoni so me poklicali, če bi kaj posnel z njimi. Dali so mi glasbeno podlago in sem nekaj skupaj 'sklobasal'. Ko sem jim pokazal, jim je bilo všeč in tako je nastala omenjena pesem.

Se še spominjate časov, ko ste s prvo rapersko ploščo stopili na slovenski glasbeni trg? Kako je bilo takrat? Bilo je zelo razburljivo. Kar naenkrat se je govorilo o meni, ljudje so me prepoznali. Priznam, da me je na začetku to tudi zmedlo. Ko me je kdo pohvalil, sem pohvalo težko sprejel, premišljeval sem, ali je prišla iskreno ali si morda o meni mislijo nekaj povsem drugega, kar govorijo.

Je bilo takrat težje ali lažje prodreti na sceno? Mislim, da lažje, saj je bila raperska scena še v povojih, ni bilo veliko raperjev. Ploščo pa na primer danes lažje izdaš, ampak po drugi strani pa ni več toliko založb, ki bi stale za tabo kot za izvajalcem. Danes je vse tako drugače, da moraš tisto, kar počneš, resnično početi z veseljem.

Kako gledate na razvoj slovenske raperske scene? Kje smo bili, kje smo in kam gremo? Na Slovenskem se je raperska scena dobro razvila. Danes je raperjev veliko, po drugi strani pa velika izbira pomeni tudi, da je nekaj slabega rapa in po drugi strani nekaj odličnega. Vsega je dovolj in všeč mi je, da se rap razvija naprej. S svojim delom namreč tudi raperji vplivamo drug na drugega.

Kdo je po vašem mnenju prispeval največ v zakladnico slovenskega rapa? Omenil bi bolj znane, kot so Murat & Jose, Trkaj, Zlatko, Ali. Te tudi najbolj poznam in ti so po mojem mnenju pustili največji pečat. Manj znanih niti sam ne poznam, saj se je celotna raperska scena v zadnjem času zelo razširila.

Pred kratkim ste priznali, da s svojimi dohodki komaj shajate skozi življenje, po drugi strani pa vas raperski kolegi in mediji opisujejo kot Trnovskega Prešerna, pionirja slovenskega rapa itd. Ste se kdaj zamislili nad nastalim položajem – na eni strani velika prepoznavnost in na drugi nastalo finančno stanje? Žal je tako, ampak priznam, da sem tudi sam kriv za to. Lahko bi zaslužil in prihranil več, mogoče tudi prišel do večje cene. Ampak gremo naprej. Vedno sem govoril, da rap delam z veseljem in ga še vedno. Res pa je, da ko enkrat govorimo o denarju, je vse drugače.

Navdušujete se tudi nad zdravilstvom. Dajete čemu prednost, kakšni določeni obliki alternativnega zdravljenja? Ukvarjam se z masiranjem, zanima me akupresura, doma imam na primer knjigo Ljudski zdravnik, zato se bolj kot h klasičnim zdravilom nagibam k domači lekarni. Rad bi bil kot teta Pehta in enkrat naredil ene čudežne kapljice.

Ste že kaj nadgradili svoje znanje? V tem sem pa bolj slab. Ko sem prišel živet nazaj v Trnovo, sem se odločil, da bom imel svojo knjižnico in resno študiral o teh stvareh in izpopolnil svoje znanje, ampak načrta nisem uresničil. Zdi se mi, da sem še vedno v nekem zasanjanem krogu in lahko bi tem stvarem namenil več časa.

Šestnajstega septembra v Kinu Šiška pripravljate koncert Playbackersi. Nam lahko poveste kaj več o tem dogodku? Bralce bi kar povabil, da pridejo. Pripravljamo posebno scenografijo in kar nekaj presenečenj. Prvič pa bom tudi nastopil v živo z bendom in priznam, da čutim malo nervoze. Ampak se zavedam, da je rap moja glasba in bom 'odrapal' tako, kot znam. Upam pa samo, da se bodo tudi druge stvari uredile tako, kot je treba.