Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Četrtek,
4. 8. 2011,
13.31

Osveženo pred

8 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Četrtek, 4. 8. 2011, 13.31

8 let, 1 mesec

Kalinov Pastirček

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3
Zdenko Kalin je v Ljubljani edini kipar, ki se lahko ponaša z dvema enakima javnima spomenikoma. Prvi, Pastirček, Ljubljančanom igra v Tivoliju, drugi pa pred stavbo nacionalne televizije.

Javni spomeniki so ponavadi omejeni in po eni strani obsojeni na prvotno postavitev v delu četrti ali mesta in so tako poleg spomenikov tudi zbirališča, lokacijske točke v mestu, v nekaterih primerih pa ti prerastejo tudi v mestne ali državne prepoznavne simbole. Eden takšnih simbolov je tudi Kalinov Pastirček, imenovan tudi Deček s piščalko.

Za Zdenka Kalina so značilne premišljeno oblikovane figure, ki prepričljivo zavzemajo svoj prostor kot objekt v prostoru. Kalinova umirjenost in skladnost se kažeta v modeliranju celotne kiparske plastike. V primeru upodabljanja človeške figure, ki je zaznamovala celoten Kalinov kiparski opus, se je kipar osvobajal narativnosti in mimetičnosti in s stilno prepoznavnostjo oblikoval svoje kipe.

Dinamika v statični pozi Kiparske upodobitve intimnih in ponotranjenih portretov so prerasle v figure v koraku, v plesu, v gibanju in v žanrski upodobitvi odlično obvladovale prostor okrog njega. Z uvedbo dinamike je Kalin v svoje kipe vnesel tudi večji poudarek na stilizaciji. Proporc figure se je razpotegnil in tako podaljšal predvsem v človeških okončinah, pri čemer proporcev v portretu običajno ni spreminjal. V dinamiko mas je kipar vključil tudi zanj značilno obrisno linijo, ki vsebinsko in likovno dopolnjuje sam kiparski izdelek.

Kalinovo kiparsko snovanje je bilo ves čas navezano na lirično pripovednost in izpovednost vsebine v trajnostnem materialu. Njegovi kipi so čisti, izpiljeni in do potankosti polirani. Na njihovi površini bi zaman iskali kakršnokoli ekspresivno sled, kar pa ne pomeni, da kipar ni deloval čustveno ali intuitivno in ekspresivno. Ves notranji naboj mu je uspelo nadzorovano in premišljeno ukrotiti v glini, materialu, v katerem je poleg kamna gradil svoje kipe.

Svobodno delo Kalinovega Dečka s piščalko lahko poleg mesta v Tivoliju in na Kolodvorski ulici srečamo tudi na zelenici Gradu na Brdu pri Kranju. Pastirčka mnogi označujejo za njegovo popolno svobodno delo, ki ga je kipar izdelal leta 1942. Brez zunanjih rastrskih učinkov je kipar v masi, kot vedno, reševal problem proporca, skladnost mas in izrazito izčiščenost oblik. Kip je v njegovem nastanku poosebljal mladostno odporno moč slovenskega naroda in je bil nad stopnicami v Tivoliju javno postavljen leta 1946 ob prvi obletnici osvoboditve.

Simbol nacionalne televizije Dečka s piščalko je vsebovala že začetna špica prve slovenske TV-oddaje, z naslovom Televizija prihaja. Pastirček, ki igra na piščalko in metaforično k sebi vabi ovčice, je nakazoval bližajoče se spremembe. To je komunikacijska pomlad, ki je prihajala v deželo, in pomeni znanilca prihajajočega tehničnega čudeža, televizije. Pubertetnik je še danes predmet mnogih interpretacij. Ne nazadnje je postal simbol nacionalne televizije. Leta 1973 je za slovensko popevko Vasko Repinc napisal tudi skladbo z naslovom Tivolski pastirček, ki jo je tedaj odpela Berta Ambrož. Kalinov pastirček pa se je leta 2009 odpravil tudi na kulturno izmenjavo v Gradec, ko je se je za dva meseca na njegovo mesto preselila Graška Styria.

Ne spreglejte