Jean-Marie Gustave Le Clezio dobitnik Nobelove nagrade za književnost

Akademija je 68-letnega Le Clezia označila za "pisatelja preloma, poetske pustolovščine in čutne ekstaze, raziskovalca človeškosti onkraj in izpod vladajoče civilizacije". Lavreat bo poleg denarnega zneska prejel zlato medaljo in povabilo, naj predava na sedežu akademije v švedski prestolnici. Jean-Marie Gustave Le Clezio se je rodil 13. aprila leta 1940. V angleščino je bilo prevedenih kakšen ducat njegovih knjig. Njegova zadnja knjiga nosi naslov "The Wandering Star: A Novel". Lani priznanje prejela Doris Lessing Le Clezio je bil letos v širšem krogu verjetnih dobitnikov Nobelove nagrade za književnost. Lani je to najvišje priznanje v svetu književnosti prejela britanska pisateljica Doris Lessing. V slovenščini moč najti tri Le Cleziove knjige Baza podatkov COBIB.SI navaja, da so bili v slovenščino poleg nekaj Le Cleziovih člankov prevedeni njegov roman Vesoljni potop (1981) ter knjigi kratke proze Mondo : samotni deček (1993) ter Pomlad in drugi letni časi (2001). Le Clezio se je sicer rodil v Nici, a sta imela oba starša močne družinske vezi z bivšo francosko kolonijo Mauritius, ki so jo Britanci zavzeli leta 1810, družina pa se je od tam preselila v 18. stoletju. Le Clezio se je pri osmih letih z družino preselil v Nigerijo, kjer je oče med II. svetovno vojno delal kot zdravnik. Pisateljsko pot je začel s knjigama "Un long voyage" in "Oradi noir", ta je vsebovala celo napoved "prihodnjih knjig". Ekološko osveščen pisec Že prej se je Le Clezio izkazal za ekološko osveščenega pisca, kar je izpričal v romanih "Terra amata", "Le livre des fuites", "La guerre" in "Les geants". Pravi prodor pa je doživel leta 1980 z romanom "Desert" (Puščava), za katerega je prejel nagrado Francoske akademije. Delo prinaša čudovite podobe neke izgubljene kulture v severnoafriški puščavi, kontrastirane z opisom Evrope, kakor jo vidijo nezaželeni priseljenci. Glavni lik mlade v puščavi rojene priseljenke Lalle predstavlja utopično antitezo grdoti in brutalnosti evropske družbe. "L'Africain", zgodba o pisateljevem očetu, je istočasno rekonstrukcija, zagovor in spominjanje fanta, ki je živel v senci tujca, ki ga je bil primoran ljubiti. Fant se spominja ob pogledu na krajino: Afrika mu pripoveduje, kdo je bil, ko je kot osemletni fantič doživel ponovno snidenje družine, ločene v vojni. Med Le Cleziovimi zadnjimi deli je še knjiga "Ballaciner" (2007), poglobljeno osebni esej o zgodovini filmske umetnosti in pomembnosti filma za pisateljevo življenje, od kino projektorjev v njegovem otroštvu prek spremljanja filmskih trendov v dobi odraščanja do odraslih pohodov v svet filmske umetnosti, kakor se je razvila v odročnih delih sveta. Pravkar je bilo objavljeno tudi njegovo delo "Ritournelle de la faim". V opusu tudi več knjig za otroke in mladino Le Clezio je napisal tudi več knjig za otroke in mladino, na primer "Lullaby" (1980), "Celui qui n'avait jamais vu la mer suivi de La montagne du dieu vivant" (1982) in "Balaabilou" (1985). Letošnji nobelovec za književnost je junija prejel že švedsko literarno nagrado "Stig Dagerman", ki mu jo bodo še ta mesec izročili v Stockholmu. Jean-Marie Le Clezio velja za enega od mojstrov sodobne literature, pisane v francoščini. Pri 23 letih je prejel že nagrado Renaudot (1963) za knjigo "Le proces-verbal". Njegove zelo raznolike knjige govorijo o potovanjih in različnih kulturah v Latinski Ameriki, Afriki in Oceaniji. Od francoskih književnikov sta Nobelovo nagrado v novejšem času prejela pisatelj kitajskega rodu Gao Xingjian (2000) in Claude Simon, velika figura novega romana (1985). En najpomembnejših pisateljev današnjega časa Le Clezio s svojimi delno avtobiografskimi romani, ki izražajo kritiko sodobne civilizacije in v katerih avtor pronica v potopljene in oddaljene svetove, sodi med najbolj pomembne pisatelje današnjega časa.