Jan Plestenjak: Rocker, ki to ni

Za začetek naj pojasnim, da sem zaradi natečaja Posnemi videospot za pesem Punca skoraj postala del Janove zasedbe in preživela kar nekaj časa v njegovi družbi, zato sem si v intervjuju vzela pravico in ga tikala. V pogovoru sva se dotaknila politike, ljubezni, plagiatorstva in droge. Jan je perfekcionist, ki ne pusti zamujati na vaje, a dovoli, da si ekipa prižge džojnt. Izid Klasike, turneja in nato medijski mrk … Zakaj? To ni bil medijski mrk, temu samo mediji pravijo, da je medijski mrk. Umaknil sem se, ker sem delal album, zato nisem nastopal in nisem dajal intervjujev. Ne zdi se mi smiselno dajati intervjujev, če nimam nič novega povedati. Novi album je tik pred izidom, kdaj bo izšel? 25. marca.

Glasba bo zvenela nekoliko drugače od prejšnjih albumov …

Malo bolj bendovsko, bolj kitarsko. Po mnogih letih – to je moj enajsti album – sem želel zvok s koncertov prenesti na album, tako da bo nekoliko trši sound. Preden sem začel delati ploščo, sem si kupil tudi eno gretch kitaro, ki ima zelo specifičen zvok, in ponavadi, preden začnem pisati, si vedno kupim en inštrument, ki me nato vodi v eno smer, v katero mogoče ne bi šel.

Lahko bi rekli, da bo album nekoliko rockerski. Postajaš rocker?

Glede načina življenja vsi rockerji pravijo, da sem večji rocker od njih, ampak glede glasbe … jaz delam pop glasbo, zvok bo pa bolj kitarski. Ta opredeljevanja so popolnoma odveč. Je glasba, ki jo začutiš, in tista, ki je ne. Je glasba, ki je dobro narejena v obrtniškem smislu, in tista, ki ni.

Pet pesmi si že predstavil. Bodo preostale pesmi podobne? Lahko pričakujemo še kaj?

Imam nekaj balad z zelo lepimi besedili. Imam tudi en komad, ki je res trdo narejen in meji že na punkovski rif. To je bil en takšen izlet, tako sem začutil. Srečo imam, da se mi ne treba ukvarjati s trendi.

Kako bi svojo glasbo razdelili na obdobja?

Na začetku je bilo grozno. (smeh) Bil sem star osemnajst let, nisem vedel, kaj bi naredil, ampak se mi je zdelo fajn, da bi bil znan. Malo sem igral, se kazal po medijih, kar si niti ne zamerim, verjetno si v tistem času želiš zaceliti najstniške frustracije, ker težko osvojiš dekle. To je bil čas brez producentov in aranžerjev, povsem drugi čas, kot je zdaj. Potem sem za EMO napisal preprosto pesem – kar tako s kitaro – Ker te ljubim in se je nekaj zgodilo – ljudem je bila všeč. To mi je dalo pogum in sem se nehal zgledovati po tem, kaj je in. To je bil začetek nove poti. Veliko sem delal tudi na vokalu, ker sem vedel, da ne znam peti in da se moram tehnično izpopolniti. Šest let sem vsak dan vadil vokal in zdaj točno vem, kje in kaj kako zveni.

Sledilo je obdobje, ko sem želel povsod vključiti klasično kitaro. Zgodil se je latino zvok, čeprav ga nisem nikoli igral, in od takrat ta latino mit. To mi še zdaj ni jasno.

Sledil je album Amore mio, s katerega sem imel kar pet hitov. To je verjetno neponovljivo. Potem sem pa začel koncertno kariero po velikih dvorana in Klasika … Zdaj imam novi album Osebno. Joj, kako so šla leta.

Kako pa bi razdelil slovensko glasbo na obdobja, kje se nahaja v tem trenutku?

Tako kot ves svet – izgubljeni smo, apatični, brez kompasa. Mogoče je pri nas malo bolje kot v svetu, ampak v svetu imam pa res občutek, da je idejno – no razen starih imen, ki se ne pustijo zavajati – ta industrijska produkcija "west coast" popolnoma nečustvena.

S tem misliš tudi na razne velike zvezde, kot je Lady GaGa?

Njo zelo cenim, ker je "top performer", odlična pevka in avtorica, ampak me to čustveno ne zadane. Imam pa spoštovanje do tega. Težava je, kaj bo zdaj še dala nase, ko daš enkrat meso, kondom … kaj bo še. Škoda je, da mora šokirati na takšen način, ker ima izjemen vokal. To je velika industrija, veliko jih pritiska nanjo.

Omenjal si njene nastope v živo. Si večkrat vzameš čas za obisk koncertov?

Zelo redko, ker nimam koncentracije, da bi dve uri poslušal. Včasih kakšen koncert, ki je izjemno dober, kar zapustim, ker dobim svojo dozo. Z več bi občutek samo uničil. V spominu so mi ostali Eaglesi v Veroni in George Michael na Dunaju – odlična koncerta. Ko prideš s takšnega koncerta, si rečeš: "Joj, koliko se moramo še naučiti."

Nekaj duetov si že imel. Imaš še kakšno željo?

Mislim, da se mora duet zgoditi nenačrtovano. Zdaj se bo zgodil duet z eno Slovenko, ampak več ne smem povedati. Na neki prireditvi bova pela pesem, ki je že znana.

Kaj pa sodelovanje z glasbeniki rumenih medijev, kot je Damjan Murko?

To so ljudje, kot po vsem svetu, ki samo nastopajo v rumenih medijih, meni je to celo zabavno. Če jih to izpolnjuje, je dobro, ampak mene to ustvarjalno ne spodbudi.

Izrecno ste proti piratstvu, kaj pa plagiatorstvo?

V plagiatorstvu je tako, če si zavestno rečeš, malo bom vzel tukaj, malo tukaj, to je res bedno, tako da je bolje, da se ukvarjaš s čim drugim. Se ti pa kdaj v podzavesti zgodi … sem že igral v studiu in spraševal, čigav komad je to. Pa nekdo reče: "To je pa Roxette." In je bilo res in sem spremenil, ampak lahko bi se zgodilo, da bi ta del po nesreči pustili v pesmi. V karieri imam nekaj priredb in povsod imam dovoljenje originalnih avtorjev, tako da oni dobijo denar od avtorskih pravic. Ne vidim razloga, da bi se podpisal pod nekaj, kar ni moje. Imamo pa zdaj mi težavo, saj je ameriški bend vzel ves moj refren in sem prav ponosen. Skupina Train je vzela ves refren Alyine pesmi A veš, ki sem jo jaz napisal.

Nisem še zasledila, da bi pel na kakšnem političnem zborovanju. Kako gledaš na to? Je to služenje denarja, simpatiziranje … Bi pel?

Če nekdo simpatizira z eno stranko, je v redu, da poje. Žal moram povedati, da ne simpatiziram z nobeno stranko, cenim nekaj posameznikov z leve, nekaj z desne, meni je to pomembno. Zdi se mi, da ni prav, da zaradi denarja rečeš, jaz pa tako mislim. Na vsakih volitvah izgubim veliko denarja, ker se nočem udejstvovati.

Pa bi ti kandidiral?

Ne bi se šel politike, ker takoj, ko je vpletena inštitucija, tudi če imaš najlepše namene, se ti sfižijo. Toliko ljudi je okoli in nekaj politikov poznam, da res mislijo dobro, ampak ne morejo izpeljati.

Če se dotakneva tvojega ljubezenskega življenja, ki je tako skrivnostno …

Ni skrivnostno, ampak meni se zdi brez zveze, da bi to razlagal po medijih. To je nekaj intimnega in pritiski na dekle, ki ni navajeno medijev, so neprijetni. Ne zdi se mi prav, da bi dekle izpostavljal takšnemu pritisku, že ta je dovolj velik, da je z mano.

Se pravi, da obstaja to dekle …

Vedno so obstajale. Moram reči, da sem v življenju polno živel v tem smislu.

Kaj pa ustalitev z družino?

Če bo takšen trenutek, se pa bom. Zakaj pa ne? Upam, da se bom. Bilo bi luštno.