Jan Fabre – raziskovanje telesa z risbo in teatrom

Leta 1958 v Antwerpnu rojeni umetnik je v Ljubljani letos gostoval kot kurator 17. festivala sodobnih odrskih umetnosti Exodos, slovenskemu občinstvu pa se je prvič predstavil leta 1984, kot gledališčnik. Spet drugič smo ga spoznali kot vizualnega umetnika, Fabre pa s svojim delom stopa na različna področja, med drugim se ukvarja tudi s scenografijo, risarstvom, kiparstvom, instalacijami, koreografijo, dramatiko in režijo.

S kemičnim svinčnikom porisana hiša Belgijski umetnik je študiral na Inštitutu za uporabno umetnost na Kraljevi likovni akademiji v Antwerpnu in nase prvič opozoril v drugi polovici 70. let s performansi, v osemdesetih pa je svoj uspeh utrdil z delom Moč gledališke norosti, ustvarjenim na povabilo Beneškega bienala. Znan je tudi po delu z modrim kemičnim svinčnikom BIC, s katerim je ustvaril vrsto risb na temo metamorfoz in ponovnega rojstva. Še posebej odmevna je bila stavba v belgijskem Mechelenu, ki jo je leta 1990 v celoti porisal s kemičnim svinčnikom.

Njegovo delo širi horizonte vsakega žanra, ki se ga loti, pogosto pa se osredotoča na telesno ekspresijo ter raziskuje psihično, spiritualno in erotično dimenzijo človeškega telesa. Zanima ga človekov preporod, pri čemer izhaja iz telesa, ki povsem sprejme svojo naravo, vzgibe in nagone. Pri plesnih predstavah je zanj značilen vizualni koncept "lomljenja prostora", ko je gibljiv prostor, gibi plesalcev pa so zato omejeni, s čimer Fabre ponazori napetost med redom in kaosom.

Ponavljanje, norost disciplina Fabre je sodeloval na več velikih mednarodnih razstavah in režiral operne, gledališke in plesne predstave. V zadnjem času je bila odmevna njegova razstava v pariškem Louvru leta 2008, imenovana Angel metamorfoze (The Angel of Metamorphosis), sodeluje pa tudi z Zagrebškim gledališčem mladih. Fabrejevemu ustvarjanju se je v slovenskem prostoru poklonil tudi umetnik Emil Hrvatin, bolj znan kot Janez Janša, ki je leta 1993 pri Moderni galeriji izdal knjigo Ponavljanje, norost, disciplina: Celostna umetnina Fabre.