Invalid na Mladih levih

Levi v letošnji umetnosti zgodbe še naprej pripovedujejo družinske, osebne ali dokumentarne izkušnje posameznikov ali skupine, ki se vpenjajo v kompleksni sistem današnjega časa in prostora. Ena takšnih je tudi invalidna problematika, ki jo bo jutri ob 20.00 v Stari mestni elektrarni uprizoril Primož Bezjak. Bezjak v predstavi ostane brez vseh štirih okončin Primož Bezjak je z režiserjem Bojanom Jablanovcem in koreografom Gregorjem Luštrekom ustvaril na pogled pretresljivo solo predstavo z naslovom Invalid. V njej igralec oziroma plesalec v ponavljajočem se koreografskem nizu pripoveduje lastne izkušnje in ostro preizkuša meje ter sposobnosti svojega telesa. Pri samem delu predstave k sodelovanju povabi tudi gledalce, ki mu pomagajo odrezati oziroma povezati noge, roke. Gledalec se sooča na eni strani z invalidom in na drugi s publiko oziroma s samim sabo ter si ob tem zastavlja vprašanje, kako se sam v družbi obnaša do ljudi z omejenimi sposobnostmi. Perfektno izvedena koreografija z rezanjem okončin postaja vedno bolj okrnjena, vedno bolj omejeno postaja tudi njegovo telo. Omejenost pa seveda ni le fiktivna ali fizična, ampak je tudi kritika na omejevanje iz resničnega življenja ...

Invalid v Invalidu Plesalec skozi plesni performans gledalcem razloži svojo osebno zgodbo o številnih poškodbah in zdravljenjih in o neustavljivi želji po uspehu in obstanku. Že po koncu uvodnega dela igralec stopi do računalnika in s klikom zažene projekcijo svoje medicinske diagnoze poškodovanega kolena. Njegovo telo postane nekakšen odraz in predmet resničnih dokumentov, ki se projicirajo v sceni. "Brez zdrobljenih kolen in komolcev, brez poškodb v tem sistemu ni mogoče niti uspeti niti obstati …" Po drugi strani pa igralec s plesom uprizarja tudi bolečino, s katero se umetniki uprizoritvenih umetnosti med samim delom in pripravami na predstavo spopadajo. Ekstremi in napor zelo bolijo. Naslov dela je večplasten. Bezjak doda, da je na nek način Invalid oseben in individualen in po drugi strani tudi skupinsko globalen. Formalno invalidnost umetnik prestavi še v vsebinsko.

Umetnik in publika Umetnik sam je dodal, da gre za mejo med performansom in gledališčem. Dodaja še, da smo vsi ljudje invalidi. Pa naj gre za fizične ali čustvene invalide. Predstava v sebi združuje tako ljudi, ki so v spletu okoliščin postali invalidni, ljudi, ki jih sprejemamo, in tudi ljudi, ki druge ljudi delajo invalide. Sam želi prek lastnih izkušenj opozoriti na dogajanje v naši družbi, kako se na ta "problem" odzivati in z njim živeti ter ga sprejeti. Primož Bezjak je za SiOL dodal še, da umetniški poklic ni več to, kar je nekdaj bil. "Publika od mene zahteva vse več in več. Pri delu se čuti pritisk in želja publike, da odlična koreografija ali tekst nista dovolj, ampak je na odru potrebno iz sebe iztisniti še kaj več. Umetnikovo ustvarjanje je že skoraj na meji cirkusa."

Primož Bezjak je eden novejših članov kolektiva Via Negativa, sicer pa v Sloveniji dobro poznani igralec, plesalec in performer. Sodeluje s skupino Betontanc, Slovenskim mladinskim gledališčem in številnimi samostojnimi umetniki, nastopa pa tako rekoč na vseh slovenskih in mnogo mednarodnih odrih. Igralca se verjetno vsi spominjamo po vlogi v uspešnem slovenskem filmu Petelinji zajtrk režiserja Marka Naberšnika.