Intervju z Gerardom Butlerjem

V intervjuju je razgrnil nekaj podrobnosti s snemanja in kako je bilo biti Viking vsaj med snemanjem. Film bo pri nas možno videti le v sinhronizirani različici, kar pomeni, da bomo v Gerardovi vlogi poslušali Daniela Bavca, v vlogi Vikija pa Primoža Forteja.

Kako ste postali del ekipe filma Kako izuriti svojega zmaja? So vam poslali scenarij?

Ne, scenarijev za takšne filme ne dobiš kar tako. Name so se obrnili z idejo, pokazali so mi slike mojega junaka, drugih junakov in otoka Berk. Pokazali so mi svet, v katerem bi živeli, in mi v grobem predstavili zgodbo, ki je bila veliko bolj podobna tisti v knjigi. Od takrat so jo močno spremenili. Pri animacijah, vsaj jaz menim, da je tako, posnameš epizodo. Ti prvi posnetki, kot zdaj vidim, verjetno ne bodo nikoli vključeni v končni izdelek. Film se razvija in spreminja – zgodba, dialogi, scena, kar je super in zanimivo ... Ko sem se priključil ekipi, še ni bilo scenarija, še vedno ne vem, če ga že imajo.

Režiserja Chris Sanders in Dean DeBlois sta o liku Stoika z vami želela govoriti, še preden ste prvič skupaj snemali.

Mojega mnenja seveda prej niso upoštevali, nikoli me sploh niso vprašali za mnenje. Dali so mi strani, namenjene moji vlogi, in prišel sem na snemanje. To ni slabo in tako očitno delajo animacije. Preveč ljudi je vključenih v delo, da bi lahko prišel in povedal, kako bi jaz naredil. Poklical me je agent, ker so se želeli z mano pogovoriti o mojem junaku. Zdelo se mi je prijazno, po drugi strani pa nisem vedel, kaj naj rečem – nisem imel pojma, kaj so želeli. Na koncu je bil ta telefonski pogovor eden najboljših, kar sem jih kdaj imel. Pogovarjali smo se o posameznih prizorih in o Stoiku, ki se je večkrat vedel v nasprotju s svojo robatostjo. Natresli smo veliko novih idej, ki jih zdaj lahko vidim v filmu! Vedel sem, da delam z dvema neverjetno nadarjenima in pametnima ter hkrati obzirnima in občutljivima režiserjema. Bila sta prava "igralska" režiserja.

Povejte kaj več o Stoiku. Igram Stoika, glavnega Vikinga na otoku Berk. Zelo je staromoden. Na otoku se v glavnem pripravljajo na borbe, na junaška dejanja. Imam sina, za katerega se zdi, da je nasprotje vsega tega, ima povsem svoje ideje, je izumitelj, ustvarjalen, duhovit, popolna sramota. Za mojega junaka je pravo popotovanje, da začne ceniti svojega sina, in to, kar mi lahko ponudi. Predstavi mi popolnoma drugačen način življenja Vikinga, spoznam, da obstajajo strpnost, mir in razumevanje. Tako bi rekel v zelo poduhovljenem smislu.

Kaj je pripeljalo do konflikta med Vikingi in zmaji? Film se začne s hitrim napadom, zakaj je prišlo do tega spopada? So prvi ljudje prišli na ta otok dve generaciji nazaj in so jih najprej napadli? Ne, več kot dve generaciji sta! V to vas smo prišli zelo zelo dolgo nazaj. Sem potomec mnogih generacij in mnogih poglavarjev otoka Berk. Menim, da se v filmu vidi, da gre za daljše obdobje. Z zmaji se borimo zelo dolgo, zato sem tudi vzgojen, tako kot sem, pa moj oče tudi. To je naše edino opravilo. Mi nismo plenilski Vikingi. Ne hodimo okrog kot običajni Vikingi. Ostajamo na otoku, branimo se in se borimo z zmaji! Morda hodimo na odprave, da bi jih poskusili uničiti. To je v glavnem edina grožnja, ki visi nad nami. Poskušamo rešiti naše ljudi in živino ter jih čim več uničiti. Več, ko jih ujamemo, bolje je, ker se od njih učimo in naše otroke učimo, kako se boriti proti njim.

Ali je vaš lik obdržal prvotno osebnost ali se je razvijal?

Prve risbe, ki sem jih videl, so bile dvodimenzionalne, mirujoče podobe. Zato ni precej drugačen. Pravi izziv za animatorje je bil, kako oživiti bradati lik. Vedno so govorili: "Skoraj pri koncu smo s to brado!" Morali so mu vdihniti osebnost, njegove gibe. Naš nadzorni animator je bil neverjetni Kristof Serrand. Opravil je izjemno delo. Na snemanju sem samo sedel in bral, okrog mene pa so vsi letali z majhnimi kamerami v rokah. Šele ko sem videl Stoika, sem spoznal, da so v njegov lik vključili nekaj mojih gibov, kar se mi je zdelo zelo zanimivo.

V igro vedno vključujete sebe kot celoto, zdaj pa le glas. Ali je bil proces zato kaj drugačen? Je bil izziv večji?

Da, izziv je večji, saj nisem imel fizičnega okolja, ki bi ga imel kot Viking, obkrožen z zmaji. S sinom govorim v veliki dvorani, namesto na palubi ladje. Stalno stojiš na istem mestu, v temnici, obkrožen si vedno z isto skupinico ljudi. Nekaj scen sem posnel s Craigom in Jayem, večinoma pa sam. Včasih je režiser z mano bral, včasih pa nihče. Ustvariti moraš veliko iz nič. Govoriti je treba z ljudmi, ki jih ni zraven, gledati stvari, ki jih ni tam. Včasih mi to ustreza, včasih pa ne, nikogar ni, ki bi te bodril, ampak to sta nadoknadila režiserja. Spodbujala sta me. Veselim se druženja z njima.

Zakaj se po vašem mnenju Škoti, Kleti in Pikti pred njimi tako trdno držijo svoje zemlje in jo branijo na smrt?

Nimajo iti kam drugam. Na Škotskem gredo lahko le na jug, to je v Anglijo, kar se ni zgodilo, saj smo preveč vztrajno branili svoje ozemlje. To se dogaja povsod po svetu. In se je tudi pri Vikingih. Ponosen sem, da sem Škot, zato lahko igram takšne vloge. Robatost, pogum in trma, kakršen je Stoik, so značilnosti naše osebnosti.