Frankfurtski digitalni sejem?

Dogodek domači mediji ponavadi opišejo kot srečanje ljubiteljev knjige, kar je daleč od dejanskega stanja. Gre za najpomembnejšo tržnico avtorskih pravic na svetu in torej predvsem za srečanje literarnih agentov in založnikov. Sejem je za javnost večino dni celo zaprt, da lahko "posvečeni" trgujejo v miru. Po številnih in ogromnih dvoranah je res razstavljeno precej knjig, a zraven tudi vedno več elektronskih naprav, od nintenda dalje. Prav na začetku sejma je agencija Nielsen sporočila podatke o padanju števila natisnjenih knjig. Največ na Irskem (8,7 %), edino rast je zabeležila Italija, a še ta malenkostno (0,6 %). V Angliji pa Amazon proda že 30 % tiskanih knjig in večino elektronskih. Ni čudno, da ameriško združenje založnikov načrtuje svoj lastni bralnik, tako kot pri nas Mladinska knjiga, četudi je tržišče videti že stabilno razdeljeno med tiste, ki so se do nedavnega ukvarjali s čisto drugimi stvarmi. Amazon in Google sta postavila stojnice med knjižne gigante in sploh prvi bo pripeljal pisatelje, ki bodo razlagali, kako dobro jim gre s tem, da knjige sami objavljajo na Amazonu. Skratka, vsem navzočim založnikom bodo pripovedovali, da jih ne potrebujejo več. Trgovanje in sporočanje Srce sejma ponavadi ne vidite na TV-posnetkih. V veliki dvorani sedi več kot 500 literarnih agentov, oštevilčene mize so razporejene v dolge vrste, označene s črkami, na vhodu morate pokazati vabilo, ki se sliši kot kodno ime ("sestanek na L26", recimo), in nato ni časa za dolge pogovore. Trgovci in kupci prihajajo in odhajajo, agenti imajo pred seboj visoko skladovnico posetnic, izmenjava, stisk roke in neko avtorsko delo bo prevedeno in objavljeno v eni od 110 držav, katerih predstavniki so prisotni. Novinarsko središče so tokrat postavili v velik modernistični konstrukt, ki ga je sponzoriral Audi. Množica poročevalcev se je po odprtju zapodila skozi pritličje med razstavljene avtomobile, hitela skozi lakirano bele prostore, posedla na pripravljena delovna mesta, razpostavila opremo, začela povezovati kable, prsti so zdrveli po tipkovnicah … potem pa so se glave nagnile naprej in začelo se je množično čakanje. Dokler se niso med vrste podale hostese in razlagale, da se je zaradi navala omrežje sesulo, "Prosimo, počakajte." In smo. Niti enega pa nisem videl, da bi med čakanjem v roke vzel papirnato knjigo, četudi bi v takem primeru prišla prav.