Fotografije Lojzeta Spacala v Trstu

Razstava prinaša doslej širši javnosti manj znano področje Spacalovega ustvarjanja - fotografijo, ki mu je bila v pomoč predvsem pri njegovem likovnem ustvarjanju.

Razstava ob 100. obletnici Spacalovega rojstva Razstava Slikarjevo oko in fotoaparat je bila pred dvema letoma predstavljena v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani ob 100. obletnici Spacalovega rojstva. Postavitev, ki jo je pripravila kustosinja ljubljanske Moderne galerije Lara Štrumej, bo v Trstu na ogled v okrnjeni obliki.

Spacal - modernist, ki je predvsem z grafiko dosegel veliko mednarodno prepoznavnost, se je s fotografijo začel ukvarjati v zgodnjih 30-ih letih, ko je čas kot politični izgnanec preživljal v južni Italiji. Tam je fotografiral za preživetje, najpogosteje običaje, slovesnosti, kasneje se je fotografsko posvetil golemu človeškemu telesu. Sledilo je obdobje, ko je v fotografski objektiv lovil predvsem posebnosti primorske in kraške stvarnosti, motive, znane iz njegovih grafik.

"Fotografiral je z mislijo na svoje slike" Fotografije Krasa in Primorske so nastajale na Spacalovih samotnih pohajanjih. Umetniku se je zdela fotografija z mimetičnostjo uporabnejša kot skica. Kasneje je fotografsko stvarnost prelil v svoj modernistični likovni jezik. "Fotografiral je z mislijo na svoje slike," je Štrumejeva pred dvema letoma povedala ob predstavitvi razstave v Ljubljani.

Razstava v palači deželnega sveta Furlanije Julijske krajine v Trstu je bila prvotno načrtovana v januarju leta 2008, ko je Slovenija prevzela predsedovanje Evropski uniji, zaradi spleta političnih okoliščin v Italiji v minulem letu pa jo bodo postavili leto kasneje, so sporočili iz Moderne galerije. Postavitev, ki bo na ogled do 8. marca, bo spremljal tudi katalog v slovenskem, italijanskem in angleškem jeziku.

Spacal velja za umetnika Istre in Krasa Lojze Spacal, svetovno uveljavljeni umetnik, je svoj ustvarjalni vrh dosegel v grafičnih tehnikah. Velja za umetnika Istre in Krasa, saj je motive črpal iz teh dveh pokrajin in jih preoblikoval v lasten likovni jezik. Za svoje delo je prejel vrsto mednarodnih ter slovenskih in italijanskih nacionalnih nagrad. Leta 1974 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Umrl je 6. maja 2000 v Nabrežini.