SiolNET. Trendi Svet znanih
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Da Phenomena se podaja v novi dan

2

termometer

Na slovensko glasbeno sceno se vrača zasedba Da Phenomena. Prvega marca bo na Facebooku objavila singel Nov dan, ploščo pa lahko pričakujemo jeseni.

Glasbeno spogledovanje udarnega dvojca, ki ga sestavljata Mate Brodar – Bro in Anže Langus Petrović – Dagi, se rodi v letih kovanja s flavtistično Tinkaro, beseda da besedo, začneta ustvarjati, rodi se usodna ljubezen, ki se kaj kmalu preoblikuje v glasbeni fenomen. Koncentrirata z vodilnimi imeni slovenske glasbene scene, ustalita se v Magnificovi Turbolentzi. S to posadko prepotujeta Slovenijo, Italijo in nekdanjo Jugoslavijo, s Sestrami okusita blišč in bedo Eurosonga v Talinu. Leta 2005 izdata prvenec Skupaj sva, tri leta pozneje (2008) ploščo dP, prvega marca letos bosta širni Sloveniji predstavila singel Nov dan, ki napoveduje sveže pečeno ploščo. Izšla naj bi letos jeseni.

Da Phenomena glasbenega izraza ne spreminja, skozi leta se ustali v funk, rock ter pop vodah. Kljub naštetemu javnost zanima, kam zaplavata na svežem albumu? Mate: Mislim, da si na to vprašanje že sam odgovoril. Na novem albumu ostajamo zvesti našim ustaljenim smernicam. Všeč nam je, da "gruva", všeč nam je, da žge, všeč nam je tudi, da se na trenutke potoči kakšna solzica.

Dagi: Vedno smo radi igrali glasbo, ki jo poslušamo. Tukaj se ni nič spremenilo, vodijo nas funk, rock in pop.

Osnovna strunska inštrumenta v bobnarski maniri podpira Jurček, sta usklajenemu triu dodala še kakšen glasbeni osebek? Dagi: Za zdaj trio ostaja naša stalnica. Jure na bobnih je nepogrešljiv člen, v ekipi pa imamo tudi Janija Muiča, ki skrbi za brezhiben zvok. Da Phenomeno sestavljajo štirje ljudje.

Če vprašamo v slogu priljubljenih novinarjev: "In kakšni so občutki ob ponovnem skupnem ustvarjanju?" Mate: Zadnjič, ko sem doma vadil naše komade, se mi je zdelo, kot bi si obul malce starejši čevelj, ki je še vedno zelo udoben, zelo fajn za nosit. Iskreno povedano, v življenju mi je ob odsotnosti tega benda res nekaj manjkalo.

Dagi: Enako. Zaradi naštetih razlogov sem naredil prvi korak, po toliko letih poklical Mateta in mu rekel: "Stari glej, čas je! Gremo delat, meni to manjka." Ponovna združitev je takšna, da se ne spomnimo nič slabega, ostale so le dobre stvari. Veseli smo, da spet delamo. Dobro je biti spet doma.

Prvi komad z nastajajoče plošče bosta slovenski javnosti predstavila prvega marca, album sledi na začetku jeseni. Pravita, da je singel pesem, ki da elan za novi dan ... Mate: Tudi naslov komada je Nov dan in dejansko je zelo primeren za situacijo, v kateri prihajamo. Za prvi singel smo imeli sicer pripravljenih še nekaj pesmi, vendar je omenjeni komad tako udaren, skozi glasbo in tekst se napove naša vrnitev.

Drugi album je zasedalo deset avtorskih komadov ter ena priredba (Silvija), klasika turbulentnega "fotra" Magnifica. Se tudi na novi plošči obetajo glasbena priredbovanja? Dagi: Za zdaj ne, res pa je, da se nikoli nisva branila dobrega coverja. Mogoče si do septembra še premisliva in na ploščo uvrstiva tudi predelavo. Trenutno ne čutiva te potrebe, saj je zadosti avtorskih pesmi, nastajajo pa tudi nove.

Uspešne glasbene skupine se na vse kriplje izogibajo termina razpad, veliko raje se poslužujejo izraza odmor. Kako večletno odsotnost opredeljujeta vidva? Mate: Iskreno lahko povem, da sva se "spičila" kot dva mlada majmuna. Kolikor je bilo prej ljubezni, se je plus v nekem trenutku spremenil v vodoravno črtico. Zgodil se je kolaps. Zadnjič sem gledal dokumentarec o zasedbi Fugees, kjer sta se Wyclef Jean ter Pras Michel skregala na smrt. Nekega dne Wyclef reče Prasu: "Ne morem te prenašati, obenem pa sem tudi tvoj občudovalec. Zameriti je človeško, odpustiti je božansko."

Zadnje čase na slovenske odre pridno korakajo dinozavri, t. i. velikani jugoslovanske glasbene scene. Razlogi za vrnitev v večini primerov niso v pogrešanju odra in občinstva, ampak v pomanjkanju denarja. Kako gledata na te nepotrebne vrnitve? Mate: Kdo sva midva, da bi lahko ocenila nepotrebno vrnitev na glasbene odre?

Dagi: Sam bi dodal, da vrnitev na velike odre nikakor ni lahka naloga. Nastopanja, glasbe in kontakta s publiko si moraš močno želeti. Gre za ljudi, ki so mladost in življenje posvetili glasbi, v nadaljevanju pa so se zaradi določenih razlogov s tem prenehali ukvarjati. Glasba je konec koncev tako močna stvar, da z njo nikoli ne moreš povsem opraviti. In še nekaj, na slovenske odre se ne vračaš zaradi denarja, še posebej ne danes.

V letih, ko so najstniki odkrivali radosti omamljanja z nežnejšim spolom, alkoholom ter preostalimi substancami, sta Dagi in Bro posegla po basu ter kitari. Je bila profesionalna glasbena pot kdaj pod vprašajem? Mate: Nikakor ne bi rad, da si ljudje mislijo, da sva naštete stvari zanemarjala. Profesionalna glasbena pot se mi niti ne zdi stvar izbire, preprosto te povleče notri, še posebej v mlajših letih, ko si bolj dovzeten za kul stvari. Je pa res, da je minilo kakšno leto, ko je bilo precej manj prostih sobot. Neprestano sem poslušal kasetnik, pritiskal play, pause, play, pause.

Dagi: Pri meni profesionalna pot ni bila pod vprašajem, svojemu poslu sem stoodstotno predan, v njem neizmerno uživam, to počem vsak dan, včasih cel dan.

Glasbeno sodelovanje, ki se začne v letih glasbenega kovanja s Tinkaro, se kaj kmalu oblikuje v fenomen. Kdo naredi prvi korak? Mate: Bend se oblikuje na balkonu bizarnega žura v Bovcu. Za neslavno zabavo sva bila malce preveč odmaknjena, odvlekla sva se na balkon, beseda je dala besedo. Naslednji dan, ko smo se vozili domov, se spomniva, da sva se zmenila nekaj res legendarnega. Sledilo je kovanje, zlaganje, pisanje.

Dagi: Zadeva izhaja iz neke želje po ustvarjanju. Mate je imel veliko svojih komadov, tudi sam sem prekipeval od idej. Obadva sva bila tudi v fazi preigravanja s številnimi zasedbami, tako da sva si rekla: "Če lahko z drugimi delava na zelo visokem nivoju, lahko tudi kakšno svojo stvar narediva na nekem nivoju."

Ko čevelj škorenj rata, ne pozna ne sestre ne brata. Prvenec Skupaj sva vaju je izstrelil na slovensko zvezdnato nebo, pa vendar se nikoli nista ukvarjala s prevzetnim odsevom v ogledalu slave ... Mate: Nikoli, čeprav se bo našel marsikdo, ki se s tem ne bo strinjal. Precej se zamenja okolica, v kateri deluješ, in potem tudi sam, hočeš nočeš, drugače odreagiraš. Dokler se naokoli vozim s starim avtom, vrata pa si odpiram sam, o kakršnikoli pretirani slavi ne moremo govoriti.

Slovenska glasbena scena je ogledalo politične; pri koritu gledamo že desetletja ene in iste obraze. Kaj menita, da je razlog za porodne krče novih bendov, t. i. mladeži? Dagi: Potreba po ustvarjanju, izražanju. Danes je tega v Sloveniji precej manj kot včasih. Glasba je postala nekaj, ob čemer ti postane nerodno, če se z njo ukvarjaš. Že dolgo nisem slišal mulca, ki bi imel strašno željo iti v plac igrat s kolegi, verjetno bi se mu doma smejali celo starši. Vedno manj je bendov, verjetno tudi zato, ker ni prepotrebnega terena.

Mate: Tukaj tudi tiči razlog za to, zakaj se tisti, ki so pri koritu, tako močno oklepajo tega korita. Težko so prišli zraven, drugih možnosti pa v Sloveniji pač nimaš.

Glasbeni želodec dežele na sončni strani Alp je majhen, prepogosti koncertni odmerki lahko povzročijo nezaželene stranske učinke. Vaju majhnost utesnjuje, celo omejuje? Mate: Nič manj kot majhnost omejuje tebe. Hitro si naokoli. Ko odstotek ljudi, ki bi jih zanimala tvoja glasba, preračunaš v številke, nisi ravno navdušen. Je pa res, da se vse skupaj dokaj hitro izkristalizira, manj prostora je za sranje. Pomembno je, da s tistim, kar narediš, nekaj doprineseš h kvaliteti, da ne težiš samo k dobičku. Ta nota se je v Sloveniji malce pozabila.

Dagi: Vsako leto je manj ciljne publike, ki verjame izvajalcu in bendu, ki podpira drugačno glasbo. Manj je glasbenih privržencev, ki bi jih stvar zanimala in držala več kot en dan. Obadva sva pristaša pristne glasbe, bodisi je to harmonika, citre ali kitara, moti me le to, da ni pristnosti, ni sporočila. Ne razumem, zakaj mladi ne gredo na nekaj, kjer od umetnika prejmejo neko sporočilo, to jih spoji in vsi pridejo na nek višji nivo. Na instant žurih preprosto poneumljajo.

In kaj je po vajinem skromnem mnenju Da Phenomena doprinesla slovenski glasbeni sceni? Mate: Vsekakor kvalitetne nastope, obvladanje tistega, za kar se predstavljamo. Vsak posušalec, ki je bil na nastopu Da Phenomene, lahko zatrdi, da je bilo dobro, da so videli in slišali marsikaj kvalitetnega. To je naš pečat.

V kolikšni meri se kot Da Phenomena ali kot posameznika spogledujeta s tujino? Dagi: Nikoli si nisva načrtno rekla: "Greva napadat tujino", saj se zavedava, kako majhne so možnosti, koliko odrekanja je potrebno. Če hočeš v tujini dobro delati, se moraš tja tudi preseliti, preizkušati ter prilagoditi način življenja na čisto drugo raven. O tujini seveda sanjarimo, tako kot vsak športnik, glasbenik. Vsemu navkljub mislim, da imava v Sloveniji na voljo še kar nekaj manevra. Narediti morava še marsikaj. Trenutno niti nimam moči, da bi se prebijal v tujino.

Kruh profesionalnega glasbenika v Sloveniji je trdo prislužen, med in mleko se cedita le občasno. Kako se prehranjujeta zadnje čase? Dagi: Moj delovnik z glasbenega vidika je definitivno poln. Sodelujem z najrazličnejšimi zasedbami in izvajalci. Preživeti se da najprej zato, ker verjamem v to, kar delam.

Mate: Pri meni je situacija dokaj podobna, le da sem sam nekaj več časa namenil projektu BRO.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin