Na odru ljubljanske Opere se je včeraj plesalo, igralo in pelo, da je bilo veselje! Folklorna skupina Tine Rožanc je občinstvo popeljala na potep po zakladnici slovenskega ljudskega izročila.
Pravljično-ljudsko vzdušje na opernem odru
"Marsikdo si ne predstavlja, da je mogoče slovensko folklorno izročilo združiti s klasično obliko visoke umetnosti. Naša folklorna skupina se je letos odločila, da prenovljeno ljubljansko Opero odene v pravljično in hkrati ljudsko vzdušje. Že v preteklih letih smo preizkusili odre Cankarjevega doma, Drame, letos pa smo komaj čakali, da prvi v Sloveniji preizkusimo operne odre, na katerih se predstavlja visoka umetnost. Prvič prirejamo tudi dva koncerta in po obilici vaj nestrpno čakamo, da pokažemo, kako so videti folklorni kostumi na odru osrednjega slovenskega glasbenega gledališča," je v pričakovanju sobotnega celovečernega koncerta ljudskega petja in plesa povedala Mihaela Hočevar iz "družine" Tine Rožanc.
Velike družine, saj folklorna skupina, delujoča pod okriljem Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc, združuje peterico skupin, zaljubljenih v ples in petje. V soboto se je na odru tako zvrstilo več kot sto ljudskih godcev, pevcev in plesalcev iz mladinske, otroške in veteranske skupine ter alpskega in tamburaškega orkestra.
"Godi, pojdi okrog in širi veselje. Naj se pleše v deželi tej"
Rdeča nič celovečernega koncerta Čudežne goslice so bile, kajpak, čudežne gosli, o katerih dobrepoljska ljudska pravljica pripoveduje, da jih je nekoč na nekem gradu od gospodarja za plačilo prejel hlapec. Kadarkoli je hlapec zagodel na godalo s čudežno močjo, se zbrani niso mogli upreti plesu, vse dokler muzikant ni pospravil svojih gosli. Tako je po vaških gostilnah igral in služil vse do konca svojih dni, ko je čudežne goslice podaril revnemu pastirju z navodilom, naj njihovo poslanstvo dobre volje in neustavljivega plesa širi naprej.
Revni pastir je 14. aprila "zašel" v slovensko prestolnico, kjer je tako milo zaigral, da so se vžgali podplati članom Folklorne skupine Tine Rožanc, da so se dve debeli uri skoraj brez prestanka vrteli na odru SNG Opera in balet Ljubljana. S sedmimi spleti plesov so pričarali pravljično in hkrati ljudsko vzdušje, ki so ga idejno in umetniško zasnovale Vanja Pušič, Eva Krašna in Eva Klepec, prav vsak iz stotnije nastopajočih pa je v končni mozaik dodal nepogrešljivi kamenček.
Plesno-glasbeno popotovanje od Gorenjske do Prekmurja, od Ziljske doline do Blok
Folkloristi so v sobotni večer zbrane uvodoma popeljali s svatbenimi plesi iz Ziljske doline, se praznično poveselili ob belokranjskem petju in plesu, nasmejali občinstvo ob šaljivo-mojstrskem tamburaškem preigravanju in prižigali iskre navdušenja ob otroških igrah v izvedbi prikupnega folklornega podmladka. Bloški pastirski plesi so sloveli po pastirskih vragolijah, ki so s plesom na hoduljah, preskakovanjem bršljanove "kolebnice" in palic zaživele tudi v Ljubljani. Gorenjci se niso veselili le na svatbah, ampak so si s plesom popestrili tudi dneve po napornem delu, kot so se znali po metvi prosa poveseliti tudi na Dolenjskem. Kozješka himna je zadonela po Operi, še preden so folkloristi časovni stroj zavrteli za dobro stoletje in šli "ofirat" oziroma voščit god svojemu županu. Le kako bi lahko lepše sklenili večer kot z ljubeznijo, ki v spletu prekmurskih plesov premaga vse ovire?
Neusahljivi zanos nastopajočih, skrbno izbran preplet plesov in poznavalsko obujanje ljudskega ustvarjanja sta občinstvo popeljala na plesno-glasbeno ljudsko popotovanje po domala vseh slovenskih pokrajinah. Svoj lonček so primaknile še narodne noše z vseh koncev Slovenije, ki so v vsej svoji bohotnosti ali preprostosti pokazale nekdanjo raznolikost folklornih kostumov.
Čudežne goslice bodo danes ob 18. uri spet zagodle v ljubljanski Operi in v plesni vrtinec že drugič zvabile člane Folklorne skupine Tine Rožanc.
2
