Cockta, pijača "vseh" mladosti

Razstava, ki je tematsko razdeljena na dva dela, je nastala na pobudo Društva za marketing Slovenije. Prvi del pod naslovom, Cockta, pijača vaše in naše mladosti, se osredotoča in predstavlja blagovno znamko Cockta, drugi del O dediščini slovenskih blagovnih znamk pa k osvežilni pijači dodaja še druge odmevne blagovne znamke, ki so in še zaznamujejo naš prostor. Pozornost razstave pa ni usmerjena le k dediščini, ampak tudi prihodnosti slovenskih blagovnih znamk.

Prva jugoslovanska gazirana brezalkoholna pijača je na trg stopila leta 1953. Cockto so prvič javnosti ponudili v Planici na smučarskih skokih. Od tod je še danes odmevna propagandna podoba zagorele deklice, ki s slamico srka osvežilno pijačo. Blagovna znamka je tako začela z različnimi uspešnimi propagandami zoreti v priljubljeno pijačo po vsej tedanji državi. Dejstvo, da je Cockta simbol slovenske potrošniške revolucije in da ostaja najznačilnejša predstavnica koncepta 'slovenska znamka', razstava potrjuje s prvimi skicami omenjenega plakata, prvimi steklenicami, embalažami, pa vse do njene današnje podobe. Raziskovanje zgodovine slovenskih znamk in razstava Cockta, pijača vaše in naše mladosti sta izraz spoštovanja do vseh, ki so ustvarjali in razvijali Cockto in druge znamke, ki so postale del naše kulturne identitete in nas spominjajo na čase gospodarskega in družbenega razcveta.

Drugi del razstave prikazuje le nekatere izbrane primere znanih slovenskih blagovnih znamk, med katerimi so skoraj vse preživele tako gospodarske, kot tudi druge spremembe 20. stoletja in tako zaznamovale gospodarsko zgodovino blagovnih znamk pri nas. Etnologi so mnenja, da je njihove korenine mogoče iskati v dediščini regionalnih obrtniških in industrijskih izdelkov. V tem delu so predstavljene Pivovarna Laško, Radenska, Kolinska oz. Droga Kolinska, tovarne Emo Celje, Peko, Ilirija, Gorenje, Šumi, Elan, Telekom.

SEM z razstavo povezuje področje materialne in nematerialne kulturne dediščine blagovnih znamk z vidika njihove vloge v načinu življenja, v kulturi, ravni ekonomskega razvoja, potrošništva, oblik oglaševanja, razvoja trženja in ponudbe na našem trgu. Slovenski etnografski muzej že od konca 2. svetovne vojne zbira predmete tudi o gospodarstvu. Zaveda se pomena spoznanj in znanj o blagovnih znamkah za nacionalno kulturo in raziskovalnega procesa, od njihovega idejnega nastanka, opredmetenih uporabnih predmetov, njihovega medijskega pojavljanja, zgodb potrošnikov... Trenutna razstava je torej kot uvertura postavitvi marketinškega muzeja pri nas, katerega vsebino bi polnile uspešne slovenske blagovne znamke, ki predstavljajo pomemben del slovenske gospodarske in kulturne dediščine.

Blagovne znamke se nam zdijo nekaj povsem vsakdanjega in običajnega v sodobni družbi. Spremljajo nas na vsakem koraku, vseh družbenih situacijah in prostorih. Dr. Janez Bogataj zanje pravi, da; "Pogosto nadomeščajo odsotnost naših izkušenj in spoznanj o naravi in kulturi, usmerjajo naše porabniške odločitve, pomagajo pri presojanju kakovosti in govorijo o paleti gospodarskih, družbenih in kulturnih prizadevanj". Na poti k uresničitvi marketinškega muzeja razstava s Cockto na nek način vzdržuje njeno mladost, nove sveže ideje in upanje za ohranjanje dediščine slovenskih znamk in za njihovo uspešno prihodnost.