"Čas je za nadaljevanje TV dober dana"

"Osnovno idejo za dogajanje na lokalni televiziji je prispeval Miha Čelar. Pozneje se je izoblikovala scenaristična ekipa, ki je to idejo razstavila in na novo sestavila. Izdelana sta bila dva koncepta, Čelarjev in moj. Slednji je bil znotraj scenarističnega tima končno sprejet in je predstavljal nekje 80- do 90-odstotno sliko, ki so jo uzrli gledalci. Levji delež so prispevali še režijski pristopi, igralska samobitnost in samocenzura," nam pojasni Tomaž Grubar, soavtor, scenarist in producent serije TV dober dan. "Ideja serije je bila prikazati verodostojno dogajanje na mali lokalni televiziji in med izrazite arhetipe v likih nastaviti ogledalo takratnemu dogajanju v družbi. To nam je tudi uspelo."

"Zdaj bi bil čas na nadaljevanje"

Humoristična nanizanka je luč televizijskega sveta ugledala leta 1999. Skupno je bilo posnetih 80 delov, predvajala se je pet sezon, na sporedu je bila vsak ponedeljek ob 20. uri. "Eno sezono smo poskusno prestavili na četrtek, a se je zadeva kaj kmalu prestavila nazaj na ponedeljek," doda Grubar. S predvajanjem na komercialni televiziji POP TV so končali maja leta 2002. "Najbolj doživet trenutek je bilo snemanje zadnje sekvence v zadnji oddaji, saj so šla čustva do neba. Po vsem smehu, ki ga je nadaljevanka prinesla v slovenske domove, se je na setu po snemanju pretočilo tudi precej solza. Hvala bogu smo končali pravi trenutek, na višku slave in kondicije. Zdaj bi bil čas za nadaljevanje."

Grubar pove, da je večino igralcev izbral sam: "Izbor je bil posrečen." Tjaša Železnik je igrala simpatično novinarko Ano Ban, dekle novinarja Sama Krala, ki ga je upodobil Primož Ekart. Barica Blenkuš je igrala gobčno točajko Zofko Mlakar, Matjaž Javšnik odklopljenega kamermana Izidorja, Alenka Kozolc nekoliko počasno tajnico Ingrid. Poleg Izija se nam je v spomin zagotovo najbolj vtisnila čistilka Fata in njen legendarni "kukulele". Vlogo zabavne čistilke je odigrala Lucija Ćirović. Lučkar Jože je bil domena Janeza Cankarja, homoseksualnega Luka je igral Vito Rožej, mafijskega tajnika Merkatorija je upodobil Jernej Kuntner, ameriškega direktorja Mr. Johhnyja Smitha nekdanji kranjski župan Damjan Perne, slednjemu pa je ob strani stal Miran Podrepnik, ki ga je igral Kondi Pižorn.

"Gledanost je bila enormna"

In kako je bilo s honorarji? "Vedeti je treba, da se slovenske nadaljevanke snemajo za denar, ki ga v prepoznavnih tujih nadaljevankah dobi en človek, in to ne najpomebnejši. Pri nas za ta denar dela nekje 50 ljudi. O posameznih honorarjih ne bi govoril." Serijo so snemali v studiu VPK, ki je bil obenem tudi tehnični producent. Omenimo, da je bil TV dober dan prva oddaja v Sloveniji, ki so jo snemali s smehi občinstva. Tehnično, brez resničnega občinstva.

Ni treba posebej poudarjati, da je bila gledanost TV dober dana astronomska. "Popularnost je bila ogromna. Na kar osemdesetih osnovnih šolah so otroci igrali svoj TV dober dan. Sami sicer ne nasedamo na gledanost in popularnost, ki sta zelo vprašljivi merili. Pravo merilo kakovosti se kaže danes, saj je serija po desetih letih še vedno živa in v lepem spominu. Vsekakor je šlo za avtohtono in obrtniško kakovostno serijo. Na to smo ponosni," sklene Grubar.

"Zaradi vloge tarča homofobnega napada"

Lahko rečemo, da so dotične vloge igralce zaznamovale tudi v resničnem življenju. Vito Rožej nam pove, da se je z vlogo geja Luka poistovetil toliko kot z vsako drugo. "Vsak od nas ima moško in žensko plat osebnosti, izkušnjo neuslišane, nesprejete ljubezni. Ker je televizijska realnost za marsikoga prepričljivejša od resnice, sem bil na ulici deležen verbalnih in tudi fizičnega napada." Na vprašanje, ali je njegova vloga na kakršenkoli način pripomogla k razbijanju slovenske homofobne zadrtosti, odgovori: "Glede na inkvizicijski pohod proti družinskemu zakoniku očitno ne v zadostni meri. Vloga je bila, tako kot vse druge, karikirana. Upam, da je vsaj pokazala, da naša človeškost ni odvisna od naše spolne usmeritve."

Matjaž Javšnik se dni TV dober dana spominja z nasmehom. "Bili smo izredno živobarvna ekipa ljudi, ki so se preprosto 'štekali'." Na vprašanje, koliko se je poistovetil z vlogo Izidorja, ki je poleg Fate najbolj nasmejal, pa odgovori: "Izidor je predstavljal ljudski lik, ki je hitro našel pot do ljudskih src. Vloga mi je bila pisana na kožo. Ogromno je bilo tudi improvizacije."

"Attenzione, sem Franco Mercatori ..."

"Attenzione, sem Franco Mercatori, zamejski Slovenc iz Sicilia doma! Pa ne pozabite, roka tako, roka tako! Pa vsem Slovencem mir in ljubezen! Sam ne okol govort! Vaš Franco Mercatori," je legendarni sestavek Jerneja Kuntnerja, ki se nadvse rad spominja zlatih časov nanizanke. "Mercatori se je po takratnem odzivu sodeč za vedno zapisal v srca ljudi. Vlogo sem skreiral po lastnih idejah, ki so jih obogatili duhoviti scenariji." Na vprašanje, koliko je bilo med snemanjem imrovizacije, odgovori s prigodo: "Nekoč mi je med snemanjem zvonil telefon, ki sem ga pozabil ugasniti. Tebi nič, meni nič sem se znašel, ga potegnil ven ter povedal kličočemu, Mama, ne morem priti na spegette, odložil in vse je teklo nemoteno naprej. Po snemanju smo se pošteno nasmejali. Sicer pa je bilo veliko tovrstnih dogodkov vstavljenih na konec oddaje, kjer smo prikazali finte in štose in ponesrečene posnetke."

Kuntner pove, da mu prepoznavna vloga ni odprla dodatnih vrat v igralske in druge sfere poslovnega življenja: "V Sloveniji je prepovedano biti uspešen in dober. To je žalostno. Na srečo imamo na voljo tudi okna in zadnja vrata, ki omogočajo lažje vstopanje."