Bridget Riley, raziskovalka vizualne percepcije

Leta 1931 v Londonu rojena Bridget Riley je na začetku svoje kariere delala kot učiteljica in ilustratorka pri oglaševalski agenciji, njena zgodnja dela pa je zaznamovala figurativnost s potezami impresionizma. Okoli leta 1960 je začela razvijati svoj značilni stil op-arta in ustvarjala črno-bela dela, po katerih je tudi najbolj znana. Umetničini geometrični vzorci so videti živi in kot v gibanju. Raziskujejo dinamiko vida in se igrajo z gledalčevim vizualnim zaznavanjem ter tehtajo razmerje med psihičnim in fizičnim. Nič čudnega ni, da se je stil Rileyjeve izoblikoval v šestdesetih letih, ki so bila čas eksperimentiranja s halucinogenimi drogami, Huxleyjevga Krasnega novega sveta, pričakovanja znanstvenega razvoja ter strahu pred jedrsko vojno in izgubo lastnega jaza.

Prvo razstavo svojih op-art del je Rileyjeva pripravila leta 1962 v Londonu, že tri leta pozneje pa je s sodelovanjem na odmevni razstavi The Responsive Eye v newyorškem Muzeju sodobne umetnosti na op-art opozorila tudi mednarodno javnost. Njena slika Current (1964) je bila natisnjena tudi na naslovnici kataloga. Leta 1967 je začela raziskovati barve in ustvarila prve črtaste slike, večino sedemdesetih let pa je prepotovala in v zgodnjih osemdesetih v svoje delo vključila še učinek svetlikanja in teselacijo, mozaično razporeditev geometričnih likov. Pozneje se je bolj posvetila dizajnu svojih del in izvedbo prepustila svojim pomočnikom. Pionirka pri nagradah, rekorderka pri cenah Rileyjeva je leta 1968 na beneškem bienalu umetnosti predstavljala Veliko Britanijo in bila kot prva britanska sodobna slikarka ter prva ženska nagrajena s prestižno mednarodno nagrado. Leta 2000 je bila v londonski galeriji Tate na ogled njena velika retrospektiva, njena dela pa smo videli tudi v ljubljanski Mestni galeriji, kjer je bilo leta 2005 razstavljenih 48 črno-belih sitotiskov. Dela legendarne umetnice danes na dražbah dosegajo visoke cene, leta 2008 so na primer pri avkcijski hiši Sotheby's njeno sliko prodali za 3,18 milijona evrov, kar je bil takrat rekord za delo ženske umetnice.