Batistova zvočna skupltura

Aksioma gosti Batistovo zvočno skulpturo, elektroakustični sistem, ki deluje na podlagi reakcije kemičnih elementov in električnih impulzov, ti pa spreminjajo upornost elektrike in s tem zvoka.

Do 14. septembra je v Projektnem prostoru Aksioma na ogled projekt avtorja Marke Batista z naslovom CHEM: SYS: REAKTOR. Gre za elektroakustični sistem, ki deluje na podlagi reakcije kemičnih elementov in električnih impulzov, ti pa spreminjajo upornost elektrike in s tem zvoka. Zvočna skulptura je sestavljena iz modulov, ki vsebujejo različno koncentracijo spojin in reagirajo z nizko oziroma visoko napetostno elektriko.

Za izdelavo zvočne skulpture je Marko Batista predhodno izdelal analizo akustike prostora, ki mu je predstavljala izhodišče za oblikovanje zvoka z upoštevanjem prostorsko specifičnih pogojev. Umetnik pojasnjuje: "Akustična slika prostora nam pove, kako se zvok obnaša v zaprtem prostoru. Nekatere frekvence se zaradi specifične zgradbe sten absorbirajo, nekatere pa se odbijejo, s tem pa nastanejo interference, ki nam govorijo o akustični sliki prostora. Projektni prostor Aksioma skozi meritve svojo specifiko odraža v frekvenčnih območjih 85Hz–110Hz in okoli 6kHz, kjer najbolj zaznamo odbojne vrednosti zvoka. Zanimivo pa je, da Projektni prostor Aksioma najbolj absorbira frekvence okoli 8kHz in s tem odraža izhodne pogoje za oblikovanje zvočne skulpture in frekvenčnih intervalov z upoštevanjem "site specific" pogojev. Sama zvočna skulptura izkorišča prostorske akustične značilnosti, ki se prek modularnih kemično-elektronskih procesov širijo po prostoru, s tem pa se oblikuje prostorski zvok, ki se konceptualno oddaljuje od stereo-zvočnih pristopov."

Dinamični sistem, "živi organizem", sestavlja sedem elektronskih modulov, frekvenčnih generatorjev, ki se razlikujejo po poteku elektrike, posledično tudi zvoka, ki nastaja. "Električne vrednosti potujejo skozi elektronska vezja v posodice s kemičnimi spojinami, ki zaradi elektrolitičnih procesov in kemičnih reakcij spreminjajo uporne vrednosti elektrike," predstavlja Batista. Ko je skulptura postavljena v prostor in ko so vse začetne vrednosti nastavljene, se začnejo procesi z lastno interaktivnostjo snovi in elektrike. Celoten proces se odrazi v zvoku, ki razpršen naokoli potuje do gledalca, še dodaja umetnik. Glede na izbrane pozicije posameznika v prostoru ta lahko sprejema različne zvočne in vizualne zaznave. Gledalec se tako vključi v akustično mrežo zvokov, to pa redefinira s svojim gibanjem. Prisotni tako postane del arhitekture prostora, ki je prav tako aktiven kompozicijski element, posameznik pa se v njem lahko pojavi v vlogi pregrade, na katero akustični element naleti pri svojem potovanju skozi prostor. Avtor dopušča možnosti za vedno novo izkušnjo, ki se v prvi vrsti plete okoli zvočne zaznave.