70-letnica najvišje znanstvene in umetniške ustanove

Obletnice so se njeni člani spomnili na slovesnosti, ki jo je zaznamovala tudi predstavitev jubilejnega zbornika akademije z naslovom Slovenski slikarji, kiparji in arhitekti akademiki.

Korenine segajo v leto 1693

Predsednik SAZU Jože Trontelj je v svojem govoru priklical v spomin nekatere mejnike ustanove. Njene korenine namreč segajo daleč v preteklost - v leto 1693, ko je bila v Ljubljani ustanovljena Academia operosorum, prva slovenska in tudi prva slovanska akademija. Delovala je dobrih trideset let, podobno kratkoživa pa je bila tudi njena naslednica, Academia operosorum "rediviva", nanovo ustanovljena leta 1779.

Nastanek akademije v prvi Jugoslaviji

Od konca 18. stoletja dalje Slovenci nismo imeli akademije, čeprav želja ni nikoli zamrla. Uresničila se je šele po dolgih prizadevanjih v času prve Jugoslavije: 12. novembra 1938 je bila ustanovna skupščina, malo pred tem je bilo imenovanih prvih 18 članov, slaba dva meseca pozneje pa tudi prvi predsednik.

Ustvarjalno delovala ves čas obstoja V burnih časih svetovne vojne je, kot je dejal Trontelj, skrbno pazila na dostojanstveno, odmaknjeno držo, primerno domovinskim čustvom v razmerah sovražne okupacije. Tudi po vojni je kljub močni odvisnosti od politične oblasti delovala ustvarjalno, z osamosvojitvijo države pa je doživljala nadaljnji razcvet. Danes je SAZU "živa, vitalna ustanova, polna načrtov in snovanja", je prepričan.

Pogled v prihodnost je optimističen

In kakšen je pogled v prihodnost? Pogled na dolgoročne strateške cilje razvoja, ki sta jih definirali zadnji dve vladi, po Trontljevih besedah vliva optimizem, mnogo manj navdušuje praktična resničnost. "Opraviti imamo in bomo imeli z naraščajočim plazom interesov, pretežno kratkoročnih, ki pa vsi tekmujejo za iste dragocene dobrine, za isti omejeni prostor, za isto in edino naravno in kulturno dediščino slovenskega naroda."

Neobremenjena s kratkoročnimi interesi Toda akademija je, kot pravi njen predsednik, neobremenjena s kratkoročnimi in zasebnimi interesi, zato je prav, da je navzoča tam, kjer nastajajo ključne odločitve. "Tako smo ravnali doslej in tako bomo tudi v prihodnje," je zatrdil. Kot zgled takšnega sodelovanja je omenil odločitev akademika Boštjana Žekša, da sprejme kandidaturo za enega od ministrskih mest v novi vladi.

Izšel tretji del jubilejnega zbornika

Akademiki si bodo 70-letnico ustanovitve svoje ustanove zapomnili tudi po knjigi, ki jo je ob tej priložnosti predstavil razred za umetnosti. Izšel je namreč tretji del jubilejnega zbornika, ki popisuje vse člane tega razreda od ustanovitve akademije dalje. V razred za umetnosti SAZU je bilo od njene ustanovitve do danes izvoljenih 65 članov, od tega devet glasbenikov, 30 književnikov, 14 slikarjev, štirje kiparji in osem arhitektov.

Trilogija zajema slovenske akademike Prvi del trilogije - Slovenski skladatelji akademiki, je izšel leta 2003, drugi del - Slovenski pesniki in pisatelji akademiki leta 2004 v slovenščini in leta 2007 v angleščini, zadnji del pa zajema slovenske slikarje, kiparje in arhitekte akademike. Vsak avtor je, kot je povedal akademik Andrej Jemec, predstavljen v besedi in z izborom reprodukcij, spremljata jih uvodni študiji dr. Milčka Komelja in dr. Petra Krečiča.

Slovesnosti, ki sta jo z glasbo in recitacijami obogatila flavtistka Irena Grafenauer in dramski igralec Aleš Valič, so se med drugim udeležili predsednik državnega zbora Pavel Gantar, mandatar za sestavo nove vlade Borut Pahor ter ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran.