43. teden slovenske drame v znamenju družbeno in politično angažiranih predstav

Programsko obsežen festival, ki se bo začel 27. marca, bodo v kranjskem gledališču poskušali časovno skrajšati s po dvema predstavama na dan. Skupna točka večine izbranih uprizoritev je družbeni in politični angažma.

Kot je na današnji novinarski konferenci povedala selektorica 43. tedna slovenske drame Amelia Kraigher, je na festival uvrstila največ predstav, kot jih dovoljuje pravilnik. "Želim namreč dati prostor čim večjemu številu kakovostnih predstav, ki so nastale na osnovi slovenskih dramskih besedil, še posebej v tem času krize in preostalih nevšečnosti, ki tarejo slovenski kulturni prostor," je poudarila.

Medtem ko je lani ugotavljala, da se je velik del predstav festivala ukvarjal s slovensko kulturno, družbeno in politično zgodovino, je letos Kraigherjeva opazila, da se je v zadnjem letu zgodil nek premik in da so se gledališča odzvala na 20-letni neoliberalni kapitalizem, katerega posledice najbolj občutimo danes, ter se osredotočila na družbeni sedanjik.

Izrazito družbeno angažirani sta obe Grumovi nagrajenki, uvrščeni v letošnji tekmovalni program. To so Vaje za tesnobo Vinka Möderndorferja v režiji Jake Andreja Vojevca in izvedbi Slovenskega stalnega gledališča Trst o tajkunskem menedžerskem izčrpavanju nekega podjetja ter Shocking Shopping avtorja in režiserja Matjaža Zupančiča v izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča Celje, ki govori o potrošništvu.

Nekatere predstave pisane le za posamezne uprizoritve Prav tako angažirana je tudi groteska Rokovnjači Mihe Nemca in Nejca Valentija v izvedbi domačega Prešernovega gledališča Kranj in SNG Nova Gorica. Groteskne elemente pa je mogoče najti še v Potohodcu Daneta Zajca, ki jo v izvedbi Akademije za gledališče, radio, film in televizijo režira Zala Sajko, v Velikem briljantnem valčku Draga Jančarja, ki je pod režisersko taktirko Diega de Bree nastal v koprodukciji Drame SNG Maribor, SNG Drame Ljubljana in EKP Maribor ter v predstavi Marka Čeha Herman Schwarz in Veronika Wald v izvedbi Zavoda Margareta Schwarzwald in Gledališča Glej.

Tekmovalna predstava avtoric in režiserk Simone Semenič in Barbare Kapelj Osredkar z naslovom Kapelj in Semenič v sestavljanju v izvedbi KD Integrali medtem kaže drugi poudarek letošnjega programa, ki se odraža v formatu predstav, saj so nekatere pisane le za posamezne uprizoritve in nimajo tendence po novih uprizoritvah. Še ena v vrsti letošnjih tekmovalnih predstav pa bo Ples v dežju, ki ga je po romanu Dominika Smoleta in filmu Boštjana Hladnika dramatizirala Nana Milčinski, režiral Matjaž Berger, pripravila pa Anton Podbevšek Teater Novo mesto in Mestno gledališče ljubljansko.

Še bolj družbeno angažiran je letos spremljevalni program, v katerem so se znašle monodrame v sodobnem pomenu te besede, kar pomeni, da so med njimi tudi avtobiografski performansi in podobne oblike sodobnega gledališča. To so Ko slišim besedo igralec, se primem za denarnico Marka Bulca in Mateja Recerja (Gledališče Glej in Slovensko mladinsko gledališče), avtorski projekt Simone Hamer Kladivo ali Pinceta? ( KD Integrali in Gledališče Glej), Zlati šus Tamare Matevc in režiserja Marka Čeha (Lutkovno gledališče Ljubljana), Dolg Rakef Saške/Dolg RS v režiji Barbare Kapelj Osredkar (Maska Ljubljana) in projekt Andreja Rozmana Roze Že spet obisk (Rozinteater).

Poleg tekmovalnega in spremljevalnega programa se obeta tudi bogat mednarodni program, v katerem naj bi bilo glede na sedanje dogovore kar osem predstav, po ena celo iz Tajvana in Indije. Ker bo letošnji program festivala znova zelo obsežen, bodo, kot je povedala direktorica Prešernovega gledališča Kranj Mirjam Drnovšček, v posamezne festivalske dneve umestili tudi po dve predstavi in izkoristili novo prizorišče v Stolpu Škrlovec.