Sreda, 19. 11. 2008, 8.22
9 let, 2 meseca
200. obletnica rojstva Janeza Bleiweisa

Na obletnico njegovega rojstnega dne bo kranjski župan danes dopoldne k Bleiweisovemu spomeniku položil cvetje, v Gorenjskem muzeju pa bodo drevi odprli muzejsko vitrino, posvečeno očetu slovenskega naroda. "Prav je, da se "očeta naroda", kot so ga poimenovali ob njegovi sedemdesetletnici, dostojno spomnimo tudi v njegovem rojstnem kraju," je pojasnil kranjski podžupan Igor Velov in dodal, da so v Kranju še posebej ponosni, da ga je Mestno županstvo v Kranju ob njegovi 70-letnici imenovalo za častnega meščana. "S svojim delovanjem, kot predavatelj in pisec številnih znanstvenih in strokovnih del, učbenikov in poljudnih člankov s področja veterine in zdravstva, je ime mesta Kranj ponesel tudi na mednarodno strokovno področje," je poudaril Velov.
V Gorenjskem muzeju odprli Muzejsko vitrino
"Kot prepoznavnega Kranjčana, Slovenca, Evropejca, je prav, da se dr. Janeza Bleiweisa spominjamo tudi danes, na njegovo 200. letnico rojstva," je še dodal predstavnik vodstva kranjske občine. To bo danes ob 9. uri k spomeniku velikemu rojaku v parku ob križišču Bleiweisove in Koroške ceste v Kranju položilo cvetje. Ob 18. uri pa bo Gorenjski muzej v Mestni hiši odprl Muzejsko vitrino, posvečeno očetu slovenskega naroda.
Kot je v spremnem besedilu k razstavi pojasnila muzejska svetovalka Beba Jenčič, se je Janez Bleiweis rodil 19. novembra 1808 v Kranju, kjer je obiskoval tudi slovensko osnovno šolo. Gimnazijo in licej je obiskoval v Ljubljani, medicino in veterino pa je študiral na univerzi na Dunaju. Tam je spoznal tudi svojo bodočo ženo Karolino Fellner, ki mu je rodila edinega sina Karla. Leta 1841 se je družina nato preselila v Ljubljano, kjer se je začela Bleiweisova strokovna in politična kariera.
1843 postane urednik Kmetijskih in rokodelskih novic
Vodilna politična osebnost je Bleiweis postal leta 1843, ko je postal urednik tedaj edinega slovenskega časopisa Kmetijskih in rokodelskih novic, ki jih je izdajala Kmetijska družba do leta 1902. Urejal je tudi popularni Veliko in Malo pratiko. Prav po njegovi zaslugi se je v črkarski pravdi uveljavila gajica, v polemikah okrog ilirizma pa je Bleiweis zagovarjal slovenski jezik in spodbudil veliko manifestacijo za Zedinjeno Slovenijo ter imel v Kranjskem deželnem zboru pomembno politično vlogo.