1. KRATKA ZGODBA: Začetek

Se mi zdi, da vsi nekoč pridemo do tiste točke, tiste … Veš, toliko zastrupitev sem že doživela, pa še kar ne postanem imuna na to. A misliš, da obstaja kje kakšen protistrup, ki ti ga samo vbrizgajo, ali pa ga le popiješ? Brez bolečin, brez zavedanj. Ne, jaz bi bolečine. Raje jih imam. Potem vsaj vem, da je resnično. Tako kot ti. Vedno hodiš v boleč objem. Vedno. Sva mazohistki? Sva. Dvomim, da ti kdaj posodim tisti - Konec. Ne bi zdržala. Nekaj v meni bi počilo, se razlilo in potem ne bi bilo več Začetka. Nikoli. Ti pa bi se kar tako, na lep način, rešila. Ne. To ne gre tako. Potrebno je vztrajati do konca. Slišiš? Do Konca. Pa saj znaš sama tako lepo povedati, da se na Koncu, vse skupaj šele začne. Bom ti verjela. Daj še ti verjemi sebi. Konec z Začetkom. Se ne sliši dobro? Na trenutke se mi zazdi, kot da imam ušesa polna krvi, da nič ne slišim in da mi kri sili v usta. Upira se mi že ta okus. Čudno. A ust še vedno ne morem odpreti. Misliš, da bom čakala tako dolgo, dokler se ne utopim sama v sebi? Kaj vse bi to lahko bilo? Kaj Vse. Samo besede ne. Za to življenje ne obstajajo. Kaj takšnega ni mogoče izgovoriti, naslikati na prazno steno, občutit. Ali ti to znaš? Znaš. Prihajati in odhajati. V dobro preračunanem času. V trenutkih, ki se zdijo neminljivi. V večerih, ki tako kličejo po mrazu. V besedah. V sanjah. Ti to znaš. Ni Konca. Nikoli ga ne bo. Ker tudi ni Začetka. Ostajajo samo spomini. Globoko zasidrani. In, če ti bodo kdaj izpirali možgane, te mučili do nezavesti - spomini bodo ostajali. Drugje. Nižje. V nezavednem delu tebe. Obstaja ta točka. Obstaja. Ko se sam pri sebi zaveš, da smrti v resnici ni. Da obstaja le Zdaj. Tukaj in nikjer drugje. Ne v tebi in ne v meni. Le v Zdaj. Odpri oči in me poslušaj. Že nekaj časa razmišljam o tem, Duša. V resnici ni Konca. Je le Začetek. Nečesa neznanega, večjega. Tako kot jaz vsak večer zapiram oči in se predajam zgodbam noči, tako tudi zvezde vztrajno poplesujejo že tisočletja na temnem nebu. Za voljo novih začetkov, želja. Rojevajo se vedno nove in lepše. Prav tako tudi vse tiste sanje, Vmes. Zdaj. Avtorica: White Owl