Zmaga slovenskega alpinizma v Himalaji

Slovenski tečaji gorniških veščin za nepalske vodnike Nepal, dežela ob vznožju najvišjih gora, ki se dotikajo neba in zvezd, kot jih je opisala Marjeta Keršič Svetel, imajo v svojem osrčju tudi najveličastnejšo – Sagarmato oziroma Everest. "Danes praznujemo uspešno zmago slovenskega alpinizma v Himalaji," je slavnostno prireditev 16. decembra označil Aswin Shrestha, častni konzul Nepala v Sloveniji, in izpostavil prvi, takrat še jugoslovanski vzpon na Everest leta 1979, finančno pomoč pri izgradnji šole za nepalske gorske vodnike v Manangu in izobraževalno pomoč slovenskih inštruktorjev.

Za vrsto tečajev gorniških veščin pod vodstvom slovenskih inštruktorjev, ki so rešila veliko življenj v nepalskih gorah, se je zahvalil tudi predsednik Planinske zveze Nepala Zimba Zangbu Sherpa na svojem prvem obisku v Sloveniji. Bojan Rotovnik, predsednik Planinske zveze Slovenije, pa je spregovoril o klicu gora, ki se mu ni mogoče upreti, in je slovenske alpiniste, prepoznavnejše v tujini kot doma, kar nekajkrat popeljal na Everest.

Na vrh Everesta z nepalske strani Večer v Slovenskem etnografskem muzeju, posvečen nepalskemu letu turizma in mednarodnemu dnevu gora, je na piedestal postavil slovenske alpiniste, ki so se povzpeli na vrh Everesta z nepalske strani. Andrej Štremfelj je leta 1979 z Nejcem Zaplotnikom kot prvi Slovenec osvojil Everest, leta 1990 pa sta z ženo Marijo Štremfelj, prvo Slovenko na vrhu najvišje gore sveta, postala prvi zakonski par, ki je stopil na Everest. Viki Grošelj se je na vrh povzpel leta 1989, v žepu pa ima osvojenih še devet osemtisočakov ter kopico knjig, filmov in prijateljstev iz dežele pod Himalajo. Davo Karničar se je leta 2000 zapisal v zgodovino s prvim neprekinjenim smučarskim spustom z Everesta, v srca domačinov pa s smučarskim tečajem za nepalske otroke. Trojica Tadej Golob, Matej Flis in Gregor Lačen je najvišjo točko strehe sveta prek Južnega sedla osvojila leta 2000, Tomaž Jakofčič pa je leta 2009 postal prvi slovenski gorski vodnik, ki je varno opravil gorniški vzpon na Everest s klientom.

"Prijateljstvo z Nepalom je nekaj, kar te prevzame in te navduši, hkrati pa ga začutiš kot dolžnost, da se za vsa doživetja oddolžiš ljudem pod goro," je v imenu nagrajencev nepreklicno povezanost z Nepalom ubesedil Viki Grošelj.

Slovenci za razvoj turizma in varnost v nepalskih gorah Častna priznanja so prejeli tudi slovenski funkcionarji, zaslužni za razvoj turizma in varnosti v nepalskih gorah: Bojan Rotovnik in Franci Ekar, sedanji in nekdanji predsednik Planinske zveze Slovenije, Tone Škarja, "dirigent" večine slovenskih alpinističnih odprav v Himalajo, Bojan Pollak, dolgoletni inštruktor nepalskih gorskih vodnikov, Dušica Kunaver, avtorica bogatega opusa alpinistične dediščine njenega pokojnega moža Aleša Kunaverja, posthumno pa so s priznanjem ovenčali tudi Aleša Kunaverja za bleščeče dosežke v himalajizmu in izobraževanju nepalskih gorskih vodnikov, in njegovega kronističnega spremljevalca Zorana Jerina.

Slovensko-nepalska slovesnost je bila tudi glasbeno popotovanje po svetu. Ravi Shresta je z mojstrskim brenkanjem na kitaro zbrane popeljal v Nepal in Argentino, flavtistka Anita Prelovšek je očarala z Bachom, Mozartom in slovensko ljudsko glasbo, Lasanthi Manaranjanie Kalinga Dona in Vasja Štukelj pa sta v sozvočju violine in tabel navdušila z indijsko klasično in nepalsko nevarsko glasbo.