Toni in Špela sta Slovenca, ki besedo dom povezujeta z otokom Lanzarote. Tam sta odprla šolo z vodnimi športi, po začetnih slovenskih obiskih pa danes k njima prihajajo tečajniki iz vse Evrope.
Kanarsko otočje, ki leži v Atlantskem oceanu, le nekaj sto kilometrov zahodno od afriške obale, tvori sedem večjih otokov ognjeniškega izvora: Tenerife, Fuertaventura, Gran Canaria, La Palma, La Gomera, El Hiero in Lanzarote. Prav na zadnjem sta novi dom našla Toni Zupančič in Špela Buh Zupančič.
"Rekla sva si: zdaj ali nikoli!"
Po rojstvu drugega otroka sta hotela izkoristiti leto, ko je bila Špela na porodniškem dopustu, a se je to leto močno raztegnilo. "Sprva je bila ideja, da gremo samo za leto dni in se vrnemo. Čez čas sva dobila idejo o odprtju svoje šole z vodnimi športi. Rekla sva si: zdaj ali nikoli!"
Špela je bila zaposlena v multinacionalki, ki se ukvarja s prodajo medicinskih pripomočkov, Toni pa v podjetju, ki se ukvarja s produkcijo in postprodukcijo. "Leto 2013 sva si hotela vtisniti v spomin in narediti nekaj novega, drugačnega. Ker je bila najina želja živeti z morjem, odločitev ni bila težka. Otok Lanzarote nama je postal tako všeč, da sva ga poimenovala dom."
"Vedela sva, da sva v učenju dobra, kajti stvari, ki jih počneš s srcem in strastjo, ni težko deliti z drugimi"
Par se je spoznal v študentskih letih, ko si je Toni denar služil s popravili windsurf jader. Iz windsurfa sta prešla na kajt, že v Sloveniji pa sta odprla sup klub. "Vedela sva, da sva v učenju dobra, kajti stvari, ki jih počneš s srcem in strastjo, ni težko deliti z drugimi. Poleg tega je sama lokacija – Lanzarote in plaža v Famari –, kar sama klicala po tem," pravita Špela in Toni. Sprva sta delala le s Slovenci, večinoma so na tečaje hodili le prijatelji in znanci. "Šlo je predvsem od ust do ust. Danes k nam prihajajo tečajniki iz vse Evrope," dodajata.
"Če si odprt in prijazen, so tudi drugi taki do tebe"
Kot pravita, so Famara in Kanarski otoki nasploh zelo svetovljanski. "Tu živi ogromno tujcev iz vse Evrope, tako da s samo asimilacijo nismo imeli večjih težav," pojasnita. V šoli, kjer imata otroka, je 20 otrok in le pet od njih je domačinov, vsi preostali so tujci iz Francije, Italije, Avstrije, Irske, Portugalske, Brazilije … "Če si odprt in prijazen, so tudi drugi taki do tebe. Tudi osnove jezika osvojiš hitro. Ker pa se ogromno pogovarjamo tudi v angleščini, napredek v španščini ni tak, kot bi si želela. Mislim, da otroci govorijo bolje, kar je včasih kar zanimivo," pravi Špela.
Kraj z valovi, kjer je toplo vseh 12 mesecev v letu
A zakaj ravno Kanarski otoki? Če bi imela slovenska ali hrvaška obala sezono vse leto, bi ostala doma, tako pa sta iskala kraj, kjer je toplo vseh 12 mesecev v letu in kjer so seveda valovi, pravita Toni in Špela. Poleg tega so Kanarski otoki od nas oddaljeni le kakšne štiri ure vožnje z letalom, zaradi ugodnih ponudb nizkocenovnih letalskih družb pa so postali tudi precej dostopni.
Stroški v primerjavi s Slovenijo so manjši
Ker Kanarski otoki pripadajo Španiji in so del Evropske unije, z dokumentacijo nista imela težav. "Vse, kar potrebuješ, je pogodba o najemu stanovanja ali hiše. Z njo se prijaviš na občini in pozneje zaprosiš za rezidenco." S tem imaš enake pravice kot domačini – na primer vpis v vrtec in šolo ali 50-odstotni popust pri potovanju v druge dele Španije. "Kar zadeva plačevanje davkov in socialni sistem, pa je vse zelo podobno," pojasnita Toni in Špela.
Kot pravita, so stroški, če jih primerjamo s Slovenijo, na otoku bistveno manjši. Davki so nižji, zaradi toplega podnebja nimata niti stroškov ogrevanja, hrana v trgovinah je cenejša, liter goriva pa stane manj kot en evro. "Ker praktično živimo na plaži, dragih oblek in čevljev ne potrebujemo – namesto tega nosiš neopren in kopalke," pravita. Cene nepremičnin, na primer najem stanovanja in hiše, pa so primerljive s slovenskimi razmerami.
Začela s prihranki, tretjina prihodkov namenjena obnovi opreme
Toni in Špela sta imela ob selitvi nekaj prihrankov, rasla pa sta počasi in postopoma. "Opremo, ki sva jo imela za osebno uporabo, sva sprva uporabila za šolo. Sčasoma sva dokupila deske za surf in za sup. Še vedno delava po principu, da gre približno tretjina prihodkov za obnovo opreme," pravita.
"Živimo za danes!"
In kaj odgovarjata na vprašanje, ali se bosta kdaj vrnila v Slovenijo? "Nič ni za vedno. Težko rečeva, kaj bomo čez pet, deset let. Trenutno nam je tukaj všeč in za zdaj ostajamo. Živimo za danes in se ne oziramo na jutri!"
2
