Petek, 5. 7. 2019, 16.27
5 let, 4 mesece
Prva mestna deška šola, ki so jo odprli na rojstni dan Franca Jožefa #video #foto
Osnovna šola Ledina je naslednica prve deške šole, ki je v zgradbi na Komenskega ulici 19 začela delovati leta 1889. Svoje sedanje poimenovanje je dobila leta 1958.
Od ustanovitve leta 1855 in vse do leta 1889, ko je nastala zgradba današnje Osnovne šole Ledina, je prva mestna deška šola gostovala po različnih ljubljanskih prostorih. Selila se je po mestu, dokler niso zgradili novega poslopja.
Načrte je izdelal mestni inženir Jarohir Hanuš, dogradili pa so ga 19. septembra 1889. Izobraževalno ustanovo so odprli 4. oktobra, na rojstni dan cesarja Franca Jožefa, ko so ključe izročili takratnemu šolskemu vodji Andreju Prapotniku, znanemu slovenskemu učitelju, ki je tu, kot navajajo na spletni strani Slovenskega šolskega muzeja, deloval od leta 1858 do upokojitve 1890.
Iz slavnostnega dogodka v muzeju navajajo tudi del Praprotnikovega govora: "Šola je mili bogati dom, iz katerega stopi v življenje mlad človek, izomikan, ročen in spreten, da si pomaga in koristi sam sebi in drugim v družini, v občini, v domovini in v državi. Zares, ljudska šola ima vzvišeno nalogo, katero morajo izvrševati učenci in učitelji. Da se pa ta lepa naloga lažje izvršuje, mnogo, mnogo pripomore šolsko poslopje."
Tudi nedeljska šola za rokodelske vajence
V prvem letu deške šole je bilo vpisanih 56 učencev, leta 1857, že dve leti po začetku njenega delovanja, so to razširili v dvorazrednico, leto kasneje pa še v trirazrednico in leta 1861 v štirirazredno glavno mestno deško šolo. Leta 1861 so v njej ustanovili še nedeljsko šolo za rokodelske vajence.
Leta 1937 je dobila naziv I. državna deška ljudska šola Andreja Praprotnika, po drugi svetovni vojni pa Državna mešana osnovna šola Ljubljana-Ledina. V poslopju je poleg osnovne šole med letoma od 1889 do 1890 delovala tudi obrtno pripravljalna šola, od leta 1947 do 1952 pomožna šola in med letoma 1946 in 1954 Slovenski šolski muzej.
Današnje ime je osnovna šola dobila leta 1958, ko je pod svoje okrilje Ledina vzela tudi prvi bolnišnični šolski oddelek.
Šola Ledina je imela ob svojem nastanku dve nadstropji, v njej pa so v pritličju bile tri učilnice, trije kabineti, stanovanje šolskega sluge, telovadnica in stranišča. V poslopju je bila tudi zajtrkovalnica, knjižnica in zbornica. Za eno nadstropje so jo zvišali in ji leta 1965 dodali prizidek.
Ob učilnicah tudi stanovanje in zajtrkovalnica
Šola Ledina je imela ob svojem nastanku dve nadstropji, v njej pa so bili v pritličju tri učilnice, trije kabineti, stanovanje šolskega sluge, telovadnica in stranišča. V poslopju so bile tudi zajtrkovalnica, knjižnica in zbornica.
Po potresu leta 1985 so del šolskega vrta, urejenega s cvetnimi nasadi, klopmi in potmi, uredili v igrišče. Ob koncu 19. stoletja so ob gredicah in drevesnicah za šolo uredili majhna ribnika, v začetku 20. stoletja pa dodali še panj čebel.
Pred prvo svetovno vojno je bila prva mestna šola deška šola na Ledini po mnenju pristojnih deželnih oblasti najbolje urejena ljudska šola na Kranjskem, njeno zgodovino v knjigi Ljubljanske metamorfoze podaja Darinka Kladnik. Dvajset let po njenem nastanku pa so te že pokazale težave s prostorom in so tako zgradbo v naslednjih letih večkrat dozidali in prezidali. Za eno nadstropje so jo zvišali in ji dodali prizidek leta 1965.
Po drugi svetovni vojni so s poukom v njej delovali decembra leta 1945. Današnje ime je šola dobila leta 1985.
Italijanski železničarji in interniranci
Ob koncu italijanske okupacije so šolo naselili italijanski železničarji, za njimi interniranci, ki so se vračali iz taborišč. Pouk pa so v njej spet nadaljevali decembra leta 1945.
Preberite še:
3