Okoli pristanišča se bogastvo in podoba mesta vrtita

V drugem največjem nemškem mestu Hamburgu se zavedajo, da jim manjka kar nekaj iztočnic, ki dokazano pritegnejo množice turistov. Nikoli v zgodovini, niti v 17. stoletju, ko je bil največje nemško mesto, Hamburg ni bil prestolnica neke države ali kraljestva. Lahko bi dejali, da so celo danes "prvi pod črto", saj je Hamburg največje mesto v Evropski uniji, ki ni obenem glavno mesto neke države.

Nimajo nobene znamenitosti, ki bi bila vpisana na seznam svetovne dediščine – pravzaprav je zvezna dežela Hamburg edina med vsemi 16 nemškimi zveznimi deželami, ki še vedno nima prav nobene znamenitosti pod zaščito organizacije UNESCO.

V mestu nimajo vabljivih srednjeveških gradov, ki so fetiš za mnoge obiskovalce iz oddaljenih dežel, prav tako nimajo univerz z dolgo tradicijo, saj so hamburški trgovci, ki so dolga stoletja krepili bogastvo tega severnonemškega mesta, svojo pozornost usmerjali trgovini, ki jim je prinašala denar, za to pa, hudomušno pripomnijo Hamburžani, ti niso potrebovali univerz, temveč predvsem trgovsko iznajdljivost.

Domači turisti ga obožujejo, tuji ga šele odkrivajo Vsemu navkljub je Hamburgu po številu turistov uspelo doseči deseto mesto med evropskimi mesti. Še samim Hamburžanom je težko verjeti, da njihovo domače mesto sprejme več turistov kot Amsterdam, ki je močno uveljavljen kot turistična destinacija svetovnega pomena, a številke ne lažejo. Morda jih še bolj veseli, da sprejmejo več obiskovalcev kot bavarska prestolnica München, ki sicer ima skoraj vsa tista turistom zanimiva izhodišča, ki jih Hamburg pogreša. Hamburg dobi vsako leto med tri in pet tisoč novih turističnih postelj, imajo pa eno najboljših zasedenosti namestitev v Nemčiji – celoletno povprečje je okrog 75 odstotkov.

Toda tem številkam manjkajo podnapisi: več kot 90 odstotkov turistov v Hamburgu so Nemci, obiskovalci iz drugih držav, kot kaže, Hamburg šele začenjajo odkrivati. Nemcem Hamburg ni priljubljen le kot cilj kratkotrajnega potovanja, saj ga tradicionalno uvrščajo med najbolj zaželena mesta za življenje. Ocenjujejo, da je Hamburg v vrhu nemških mest z najboljšo kakovostjo življenja in je zato med Nemci zelo priljubljena izbira za kraj bivanja.

Veliko zelenih in vodnih površin Hamburg je nedvomno mesto še mnogih drugih presežkov in posebnosti. Čeprav je od morja oddaljen skoraj sto kilometrov, je Hamburg drugo največje evropsko pomorsko pristanišče (prehiteva ga le nizozemski Rotterdam). Ponaša se z zelo raznolikim prebivalstvom, kar blagodejno vpliva na mestni utrip, gastronomsko ponudbo in kulturna dogajanja. Ocenjujejo, da v mestu živijo pripadniki več kot 150 nacij. Med drugim je v Hamburgu največja iranska in afganistanska skupnost v Nemčiji, zato gotovo ne preseneča, da je v mestu okrog 50 mošej. V eni izmed njih se lahko pohvalijo s tem, da imajo zadnjih nekaj let žensko za versko vodjo (imama), kar bi v tradicionalno islamskih državah verjetno veljalo za nezaslišano.

Mesto je polno dreves in zelenih površin, kar težko je najti neko mestno ulico, ki ni zelena. Nebotičnikov skorajda ni, zato se mesto gnezdi na izjemno veliki površini glede na število prebivalcev. Hamburg s svojih 1,8 milijona prebivalcev zavzema enako površino kot Singapur, ki pa ima 5,4 milijona prebivalcev.

Pravijo, da je Hamburg najbolj zeleno nemško velemesto, k umirjajočemu vzdušju mesta pa še prispeva veliko vodnih površin. Središče Hamburga leži na dveh rekah (Laba oziroma Elbe in Alstar), poleg tega pa je Hamburg prepleten še z okoli 115 kilometrov kanalov. V samem mestnem središču pa sta prepoznavni še dve umetni jezeri, ki sta nastali še pred stoletji, ko so zajezili enega od rečnih rokavov. Na območju mesta je tako okrog 2.500 mostov različnih velikosti, nekateri Hamburžani celo radi povedo, da imajo več mostov kot v Benetkah (pa naj šteje, kdor ne verjame). Kljub oddaljenosti od morja se v Hamburgu na reki Labi dvakrat dnevno izmenjujeta plima in oseka, pri čemer razlika v gladini lahko doseže tudi do štiri metre.

Zaradi pristanišča in z njim povezano trgovino je bil Hamburg vedno bogato mesto. Še vedno je, čeprav brezdomci, ki jih je težko zgrešiti predvsem okrog glavne železniške postaje in bližnjih gradbišč, ustvarjajo drugačen vtis. Mestni uradniki priznavajo: nimamo ustrezne rešitve, tudi zato, ker moramo vsak mesec sprejeti 300 beguncev, predvsem iz Afganistana in Sirije, zato nam zmanjka infrastrukture za krajevne brezdomce.

Napredno in ustvarjalno mesto Nemci so Hamburg zelo spoštovali tudi v obdobju nemške delitve po drugi svetovni vojni. Hamburg namreč velja za prvo nemško mesto, ki je v tem povojnem obdobju začelo uživati svobodo medijev, zato še danes, ko svoboda tiska ni več njihov ekskluzivni privilegij, v Hamburgu izhaja več kot polovica nemških tiskanih medijev. Veliko svetovnih podjetij s področja informacijske tehnologije ima svoje nemške sedeže prav v Hamburgu, mestu, kjer so doma tudi klavirji Steinway in kozmetika Nivea.

Prebivalcem Hamburga pomemben vir preživljanja predstavlja tudi letalska industrija. V mestu je namreč nemški sedež družbe Airbus, kjer kruh neposredno služi okrog 16 tisoč ljudi, nadaljnjih 20 tisoč delovnih mest v Hamburgu pa posredno ustvarja za letalsko industrijo. Še en "M", ki je pomemben za Hamburg (poleg medijev in strojev – Maschinen) so tudi muzikali – pravzaprav vsa bogata kulturna scena v mestu. V Hamburgu domujejo trije veliki orkestri, že leta 1678 pa je Hamburg kot prvi v Nemčiji dobil državno opero. Kunsthalle, eden od petih muzejev v hamburški muzejski milji, je ena od najboljših nemških priložnosti za spremljanje slikarjev skozi zgodovino, hamburški pomorski muzej pa med drugim predstavlja največjo svetovno zbirko ladijskih maket.

Med specializiranimi, a zato nič manj privlačnimi razstavami, je tudi Dialog im Dunkeln (dialog v temi): v popolni temi, skozi katero obiskovalce popeljejo slepi vodniki, za kratek čas spoznamo povsem drugačen in predvsem krut svet, iz katerega slepi žal nimajo možnosti uiti. V Hamburgu je, tako zatrjujejo mestne oblasti, tudi edini muzej na svetu, ki je v celoti posvečen začimbam.

Sankt Pauli: od avenije grehov do živahnega uličnega življenja Tudi tisti, ki verjamejo, da poznajo Hamburg, bodo krepko presenečeni, če bodo Hamburg obiskali po nekajletnem premoru. Mestni predeli dobivajo novo podobo in celo vlogo. Od vseh nekaj več kot sto hamburških mestnih četrti je še pred leti najbolj odmevala mestna četrt Sankt Pauli, znotraj nje pa glavna ulica Reeperbahn, ki je bila središče hamburških rdečih luči. Toda nekdanja "nemška ulica z največ greha" se je v zadnjih letih prelevila iz nevarne ulice v živahno prizorišče za posedanje in muzikale. Tako živahno je tu, da je to eden od razlogov, zakaj je Hamburg edino nemško mesto, v katerem javni mestni prevoz ob petkih in sobotah zvečer obratuje neprekinjeno, brez nekajurnega nočnega postanka.

Toda rdečih luči, od nekdaj priljubljenih predvsem zaradi bližine pristanišča, le (načrtno) niso povsem izkoreninili. Če so prej kraljevale po vsem Reeperbahnu, so jim zdaj dodelili eno od prečnih ulic, ki se stika z Reeperbahnom – in to tisto, ki je tik ob veliki policijski postaji. Rdeče lučke (in vse, kar k temu spada) se tam prižigajo vsak dan med 22. in 6. uro. Reeperbahn tako ni več kraj, kjer bi bilo treba ves čas zaradi varnosti oprezati za ramo, četudi kakšna "obrtnica najstarejše obrti" poskusi tržiti svoje storitve zunaj opredeljenega območja.

Prenove in gradnje so se šele dobro začele Žerjavi so pogosti spremljevalci hamburškega mestnega središča. Do leta 2017 pričakujejo novo veliko koncertno dvorano Elbphilharmonie, ki pa je le del ambicioznega projekta Hafen City (mesto v pristanišču), trenutno največjega evropskega razvojnega gradbenega projekta. Nekdanjemu skladiščnemu prostoru, dolgemu približno poldrugi kilometer in na skupni površini skoraj 160 hektarjev, želijo vsaditi novo življenje – ne le spalnega naselja in ne le poslovnega središča. Projekt naj bi končali predvidoma do leta 2025, zdaj ocenjujejo, da so približno na tretjini poti. Med drugim so ravno pred kratkim v tem nastajajočem mestnem predelu odprli novo univerzo.

Nov videz pa je že dobil Fischmarkt (ribja tržnica), kjer so na opustelih prostorih ob Labi nastala nova stanovanja, domovi za ostarele in privlačno sprehajališče. Kar je prej na daleč smrdelo, je zdaj postalo "in", se pohvalijo domačini z enim izmed novih trendovskih mestnih predelov.

Tečejo, a le za rekreacijo Blizu mestnega predela Altona, ki je nekoč bilo del Danske, danes pa je tam ena od hamburških železniških postaj, so ob meščanskih hišah in sprehajališču še z barčki posejane peščene plaže, kjer vso leto Hamburžani lovijo sončne žarke ob razgledu na bližnje velikanske ladje v pristanišču. Hamburžanom se očitno nikamor ne mudi, tečejo le, kadar to počnejo za rekreacijo – morda je tudi to razlog, zakaj imajo svoje mesto tako radi.