Branka Grbin

Petek,
13. 9. 2019,
19.51

Osveženo pred

5 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4,16

15

Natisni članek

Natisni članek

MOL Ljubljana kolesarjenje

Petek, 13. 9. 2019, 19.51

5 let, 1 mesec

Novo urejeno križišče v Ljubljani, ki ogroža kolesarje #video #foto

Branka Grbin

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4,16

15

križišče, kolesarjenje | Novo urejeno križišče Dunajske s Tivolsko ima pri zavijanju v desno zdaj dva pasova. | Foto Ana Kovač

Novo urejeno križišče Dunajske s Tivolsko ima pri zavijanju v desno zdaj dva pasova.

Foto: Ana Kovač

V prestolnici so pred kratkim na novo uredili eno najbolj pretočnih in prometnih križišč, križišče Dunajske in Tivolske ceste. Gre za še en primer, ko bi se morala Ljubljana kot mesto, ki naj bi bilo kolesarjem prijazno, še veliko naučiti.

kolesarjenje
Trendi Kolesarske steze v Ljubljani: kaj je dobro in kaj ne #video

Pri Mestni občini Ljubljana (MOL) se radi pohvalijo, da ima Ljubljana dobro urejeno kolesarsko infrastrukturo in da se vedno bolj trudijo pri izboljšavah in novih ureditvah. Delno je to res, a zadnje čase kaže, da so začeli na kolesarje pozabljati.

V nepravem času, saj bo ravno prihodnje leto Ljubljana gostila konferenco Velo-city, letno svetovno srečanje Evropske kolesarske zveze. "Ljubljana je kolesarsko mesto in ponosni smo, da je mednarodna strokovna javnost prepoznala naš napredek na tem področju," so ob tem sporočili z MOL. A eno najbolj pretočnih križišč, ki je pred kratkim doživelo prenovo, ne govori temu v prid.

Kolesar mora najprej previdno prečkati en pas, a mora to storiti počasi, saj ga lahko voznik na levem zavijalnem pasu spregleda. | Foto: Ana Kovač Kolesar mora najprej previdno prečkati en pas, a mora to storiti počasi, saj ga lahko voznik na levem zavijalnem pasu spregleda. Foto: Ana Kovač

Pri MOL so sicer obljubili, da ne bodo negativno vplivali na varnost, udobje ali na hitrost potovanja s trajnostnimi prevoznimi sredstvi. | Foto: Ana Kovač Pri MOL so sicer obljubili, da ne bodo negativno vplivali na varnost, udobje ali na hitrost potovanja s trajnostnimi prevoznimi sredstvi. Foto: Ana Kovač

MOL je obljubil, da ne bo negativno vplival na varnost kolesarjev

V križišču Dunajske in Tivolske so namreč uredili dvojni, nesamoforiziran zavijalni pas, ki je nevaren tako za kolesarje kot pešce, takšnih pa do zdaj v Ljubljani nismo poznali.

Predsednica Ljubljanske kolesarske mreže (LKM) Lea Rikato Ružič je izpostavila, da so vsi mimobežni pasovi oziroma pasovi za prosto zavijanje v desno neugodni, še posebej nevarni pa so dvojni.

Ob tem je naštela več razlogov:

  1. "Bypass predstavlja dodatno konfliktno točko z vozili (v primeru dvojnega obvoda celo dodatni dve) in večje hitrosti zavijanja vozil kot pri navadnem semaforiziranem zavijalnem pasu (še posebej, če ni grbine),
  2. dvojni bypass ima dodatno slabšo preglednost v primerjavi z enojnim, saj lahko vozniki na levem pasu zaradi vozil na desnem popolnoma spregledajo pešca ali kolesarja (to se zgodi že, če so avtomobili, kaj šele, če je na prvem pasu npr. tovorno vozilo ali avtobus),
  3. zmanjšana direktnost vodenja kolesarjev (tj. pod pravim kotom),
  4. izguba primerno velikega prostora za kolesarje v križišču,
  5. povečana razdalja prečkanja za pešce."

Ob tem je še izpostavila, da je ukrep v nasprotju s Celostno prometno strategijo (CPS) MOL, ki določa: "Boljše pogoje in večjo pretočnost v križiščih za motorni promet bo Ljubljana zagotavljala na način, ki ne bo negativno vplival na varnost, udobje ali na hitrost potovanja s trajnostnimi prevoznimi sredstvi," hkrati pa je tudi v nasprotju z Navodili za načrtovanje prometnih ureditev v MOL, kjer je določeno, da se "načrtuje semaforizirane zavijalne pasove brez vmesnega trikotnega otoka", pa še v nasprotju s primeri dobrih praks, prikazanih v Smernicah za umeščanje kolesarskih površin v urbanih območjih.

Na tem zavijalnem pasu kolesarji prihajajo tako z leve kot desne strani, zato morajo biti vozniki tukaj še posebej pozorni. | Foto: Ana Kovač Na tem zavijalnem pasu kolesarji prihajajo tako z leve kot desne strani, zato morajo biti vozniki tukaj še posebej pozorni. Foto: Ana Kovač

"Skoraj vsakič opazim kakšno kritično situacijo"

Rikato Ružičeva pravi, da sama skoraj vsakič, ko gre mimo tega križišča, opazi kritično situacijo.

"Predvsem na levem pasu vozniki z nezmanjšano hitrostjo pridrvijo, samo na hitro pogledajo na levo in odpeljejo z nezmanjšano hitrostjo naprej, na desno pa po navadi sploh ne pogledajo. Na to, da lahko kolesarji in pešci pridejo z desne (od tam prihaja večina kolesarjev) in da jih lahko zakrivajo avtomobili na desnem pasu, pa očitno sploh ne pomislijo."

Avtomoto To so kolesarski šoki na ulicah Ljubljane #video
kolesarjenje
Novice Veste, koliko kolesarjev se v Ljubljani pelje v napačno smer?

Bi semafor lahko izboljšal premostitev križišča?

Semafor bi sicer izboljšal varnost, a bi se s tem podaljšal čas čakanja, saj bi morali v tem primeru kolesarji in pešci v tem križišču čakati dvakrat, razlaga.

"To ni sprejemljivo, da se zaradi pretočnosti motornega prometa ovira peš in kolesarski promet. To je posledica prometnih študij, ki predlagajo take rešitve, saj se ukvarjajo izključno s pretočnostjo motornega prometa, peš in kolesarski promet je pa bolj ovira in postranska stvar, pretočnost kolesarskega prometa jih seveda ne zanima. Argument varnosti še nekako upoštevajo, udobnosti, direktnosti in potovalnega časa s kolesom pa ne."

Pri LKM so zgroženi, da je v teh študijah zapisano denimo, da "voznike ovirajo številni pešci in kolesarji, ki nekontrolirano prečkajo vozni pas in s tem prekinjajo prometni tok".

Take študije oziroma njihovi avtorji, kot kaže, tudi ne razumejo, da kolone vozil povzročajo vozila sama, ne pa pešci in kolesarji. Če bi več ljudi iz avta prešlo na kolo (ali JPP), bi bila tudi kolona hitro manjša. Potem imamo na drugi strani CPS, ki na deklarativni ravni trdi seveda, da je trajnostna mobilnost na prvem mestu, take študije pa potem z enim zamahom vse izničijo.

Enako ureditev z dvojnim zavijalnim pasom trenutno končujejo še na križišču Drenikove s Parmovo, skupina ZaMestoPoDveh pa je konec avgusta MOL pozvala, naj razmisli o boljši ureditvi:

V križišču iz Drenikove na Parmovo je predviden dodatni zavijalni pas, ki naj ne bi bil semoforiziran (bypass oz...

Posted by ZaMestoPoDveh on Wednesday, August 21, 2019


MOL je njihov zapis komentirala: "Zavijalni pas bo na mestu prehoda za pešce in kolesarje izveden kot dvignjena ploščad, kar omogoča prehod kolesarjem in pešcem v istem nivoju in s tem tudi večjo varnost. Za to izvedbo smo se odločili na podlagi prometne študije vplivnega območja Parmove ulice za potrebe izdelave OPPN 173 Parmova, ki jo je izdelal PNZ svetovanje projektiranje d. o. o., Ljubljana."

Na kar je LKM odgovoril: "Študija je zavijalni pas predlagala kot eno izmed opcij in izrecno navedla, da se lahko izvede tudi navaden zavijalni pas. Študija se je tudi ukvarjala samo s pretočnostjo motornega prometa, tako da je potem na občini, da se na koncu odloči za rešitev, ki bo ustrezala vsem udeležencem. Če že navajate različne študije kot vir, bi mogoče kot osnovni vir vzeli lahko svojo Celostno prometno strategijo, v kateri piše: 'Boljše pogoje in večjo pretočnost v križiščih za motorni promet bo Ljubljana zagotavljala na način, ki ne bo negativno vplival na varnost, udobje ali na hitrost potovanja s trajnostnimi prevoznimi sredstvi.' Zakaj pa tega ne upoštevate? Prosimo za komentar."

Komentarja do zdaj niso podali. Prav tako ga (za zdaj) niso podali nam, ko smo se nanje obrnili na temo križišča Dunajske s Tivolsko.

Tako pa je na istem križišču na nasprotni strani. Za kolesarje in pešce prepovedano. | Foto: Ana Kovač Tako pa je na istem križišču na nasprotni strani. Za kolesarje in pešce prepovedano. Foto: Ana Kovač

Sporne so tudi ureditve med prenovo

Pravzaprav se ignoriranje kolesarjev začne že prej, med samo prenovo. Kadar ceste ali križišča zasedejo delavci in delovni stroji, je tam prečkanje za kolesarje in pešce nemalokrat nevarno ali celo prepovedano in neprimerno označeno, kje lahko to storijo varno.

Predsednica LKM pravi, da je tudi to v nasprotju s pravilniki ter da to za kolesarje ni samo nadležno in zamudno, ampak tudi nevarno. "Kažejo pa take situacije na odnos do kolesarjev, primerno urejene zapore v času gradnje pa so redke. Mi naj se znajdemo, medtem ko se v motornem prometu kaj takega niti pod razno ne bi zgodilo."

Kolesarji se morajo zato znajti drugače, pa čeprav je lahko nevarno. | Foto: Ana Kovač Kolesarji se morajo zato znajti drugače, pa čeprav je lahko nevarno. Foto: Ana Kovač

Na drugi strani sicer puščice označujejo, kam naj gredo. | Foto: Ana Kovač Na drugi strani sicer puščice označujejo, kam naj gredo. Foto: Ana Kovač

Nazadnje so občino večkrat opozorili na popolnoma neurejen in označen obvoz pri Cukrarni, kjer je kolesarska steza pod mostom zaprta, pri čemer ni niti enega znaka, če in v katero smer gre obvoz. "Poljanska cesta, kjer se potem neki prehod najde, če po naključju prideš do njega, je označena kot zaprta za ves promet, ti znaki so sredi kolesarskega pasu. Kako naj kolesar potem ugane, kje naj se vozi? Najmanj, kar pričakujemo, je, da se tisti prehod potem označi, nato pa pričakujemo, da so urejene začasne klančine prek robnikov, da je prehod primerne širine, da greš s kolesom lahko varno mimo itd."

Po Facebooku so dobili ciničen odgovor MOL: "Da lahko uporabimo dvigalo (ki baje ne dela) in da nimamo razumevanja, da gre za čas gradnje in da smo nepotrpežljivi. Da naj pač poiščemo sami pot, po potrebi sestopimo s kolesa itd. Žal taki odgovori kažejo nerazumevanje kolesarjenja, pa naj trdijo še tako drugače."

kolesarjenje, Ljubljana
Trendi Ljubljana pada na lestvici do kolesarjev prijaznih mest

Pri skoraj vseh prenovah MOL uspe, a jim pogosto tudi spodleti

Sicer pa Rikato Ružičeva ni čisto kritična do MOL in dodaja, da se pri skoraj vseh prenovah izboljšajo pogoji za kolesarjenje, ker so bili pogoji prej res slabi, a: "To ne pomeni, da ne bi moglo biti še boljše."

Ob tem navaja ceste, ki so bile v zadnjih letih relativno dobro prenovljene s kolesarskega vidika: Prešernova, Drenikova, Hradeckega, "a brez nekih presežkov, do katerih bi prišli z večjo omejitvijo avtomobilskega prometa, kar počnejo v kolesarjem prijaznih mestih." Tudi ob Letališki in na Zaloški v Polju so dobro uredili kolesarske površine, pravi. "Čakamo na večje prenove, kot so Vodnikova, Dunajska, Tržaška, to bo dober test za občino. Pohvalno je tudi, da se vse več vlaga tudi v kolesarsko infrastrukturo."

Vendar pa se pogosto tudi pri novih projektih ob uvozih pojavljajo tako imenovani rodeo učinki, kar je popolnoma nesprejemljivo in nepotrebno, razlaga sogovornica in kritično dodaja, da se na pamet eksperimentira z nekaterimi rešitvami, ki jih kolesarjem prijazne države ne uvajajo: "Denimo kovinski čepi za označevanje kolesarske površine (Gosposvetska, Dalmatinova) ali pa skupne površine s pešci, kjer to res ni primerno (Bavarski dvor)."

Definitivno bi stvari lahko bolje izvedli, predvsem tako, da bi poslušali tudi želje kolesarjev, premišljeno izbrali rešitve glede na primere dobrih praks in da bi ključni zaposleni na občini tudi sami sedli na kolo.  

Kovinski čepi, ki na Dalmatinovi in Gosposvetski označujejo kolesarsko stezo, številnim kolesarjem niso všeč. | Foto: Ana Kovač Kovinski čepi, ki na Dalmatinovi in Gosposvetski označujejo kolesarsko stezo, številnim kolesarjem niso všeč. Foto: Ana Kovač

Rikato Ružičeva jih označuje kot eksperimentiranje na pamet. | Foto: Ana Kovač Rikato Ružičeva jih označuje kot eksperimentiranje na pamet. Foto: Ana Kovač

"Bolje, da se v severni Evropi ne hvalimo"

Globalno gledano je Ljubljana kolesarjem prijazno mesto, a s trenutno infrastrukturo je bolje, da se ne hvalimo v severni Evropi, pravi sogovornica. "Če dobi Nizozemska petico in Anglija enico, smo mi nekje na zlati sredini."

"V zadnjem desetletju je bilo izvedenih kar nekaj dobrih ukrepov, imamo relativno visok delež kolesarjenja, kolesarijo tako mladi kot starejši, moški in ženske, kar je dober kazalec. Kar nekaj kolesarskih površin imamo, varnostna statistika je zadovoljiva, lestvica Copenhagenize nas uvršča na 14. mesto na svetu.

A pomembno je, da se primerjamo z najboljšimi in prav vsak kolesar v Ljubljani vam bo povedal kar nekaj negativnih vidikov kolesarjenja v naši prestolnici, kar je tudi zaznano z letošnjim padcem z 8. mesta na zgoraj omenjeni lestvici, še razlaga.

Predvsem k slabši prijaznosti pripomore naslednje:

  • "Nesklenjeno kolesarsko omrežje,
  • preozke in neudobne površine,
  • premalo površin za parkiranje koles,
  • slabi dostopi do nekaterih večjih zaposlitvenih središč,
  • upoštevanje kolesarjev med gradbenimi deli itd."

In še: "Preveč se še vedno favorizira avtomobilski promet, zadev se občina ne loteva strateško. Mogoče je malo žalostno dejstvo, da določen delež ljudi kolesari tudi zaradi neučinkovitega JPP."

Preberite tudi:

Avtomoto Na pločniku kombi, levo je istočasno švignil mimo avtobus #video