Kaj loči slaba in dobra letališča?

Že nekaj let se na prvih dveh mestih izmenjujeta singapursko in seulsko letališče, med evropskimi je na tretjem mestu amsterdamski Shipol, vedno pa je visoko tudi letališče v Münchnu. Razvpita letališča, recimo Heathrow in Dubaj, pa se ne uvrščajo visoko. Zakaj?

Načeloma je infrastruktura na vseh svetovnih letališčih enaka. Pa vendar so med njimi velike razlike. Eno najbolj neznosnih letališč je gotovo v Dubaju. Za vso bleščečo zunanjostjo, megalomanstvom in marmorjem se skriva do potnikov neprijazno okolje. Je že res, da so VIP-čakalnice urejene, kot se šika, za večino potnikov, ki se morajo med čakanjem na svoje letalo potikati po letališču, pa je dubajska izkušnja nočna mora. Ker je letališče nenehno popolnoma zasedeno, je tudi sredi noči na hodnikih gneča. Ležalnikov in stolov je preprosto premalo, saj so namesto čakalnic raje uredili velikanske trgovske centre. Tako ljudje sedijo na tleh. Da bi bila izkušnja še bolj moreča, pa so obvestila o času vkrcavanja tako glasna, da vam še ure po tem, ko ste končno ušli letališču, po glavi bobnijo številke letov: "Wahad, sifr, wahad, ena, nič, ena … No, če ne drugega, se za vse večne čase naučite šteti po arabsko.

Zato pa so letališča, ki so na vrhu seznama najboljših, narejena do uporabnikov prijazno. Seulsko letališče Incheon je recimo najbolj prijetna izkušnja čakanja na letalo. Veliko, prostorno, predvsem pa ni nabito polno potnikov. Kotičkov za ždenje in spanje je nešteto, lahko izbirate med ležalniki, fotelji, klopmi. Nadstropje z restavracijami je gurmanska meka, čeprav se ameriški potniki pritožujejo, da je premalo hamburgerjev. Zato pa je tam vsa mogoča korejska hrana, suši, rezanci, dim sum, pa seveda pice in sendviči, za konec pa še sladkarij, kolikor želite. Še bolj kot za lakoto je poskrbljeno za počitek. Najboljši del je gotovo spa, kjer lahko za niti ne tako visoko ceno najamete kopalnico, da se med dvema deseturnima letoma osvežite in stuširate. Poleg tega imajo posebne sobe za otroke, najamete si lahko tudi spalnico. Čisti presežek pa je drsališče, ki je celo brezplačno. Prav tako kot kino, koncerti in delavnice korejske umetnosti, kjer si lahko mimogrede naredite škatlo iz riževega papirja. Da o majhnem muzeju in galeriji sploh ne govorimo. Po letališču pa so razporejeni še vrtovi, ki vsaj za hip razbijejo umetni učinek terminalov. Ob vsem tem so brezcarinske prodajalne le diskreten dodatek terminala, nekajurno čakanje na letališču pa mine, kot bi trenil. Človek bi rekel, da je ob tem skoraj užival.