Jahorina, smučarsko-kulinarični raj na lovorikah olimpijskih iger

Osemindvajset let po ZOI Sarajevo 1984

Osmega februarja bo minilo 28 let, odkar je na XIV. zimskih olimpijskih iger Sarajevo 1984, ki so glas Jahorine ponesle po vsem svetu, umetnostna drsalka Sandra Dubravčić prižgala olimpijski ogenj in se je smučarski legendi Bojanu Križaju prikupno zatikalo med olimpijsko prisego. Slovenec – akademski slikar in karikaturist Jože Trobec – se je podpisal tudi pod maskoto olimpijskih iger, legendarnega Vučka. Prikupni športni volkec je ujel zadnji vlak za Sarajevo, saj ga je njegov slikarski "oče" odposlal zadnji dan natečaja. Prišel, videl, zmagal … bi lahko rekli za Vučka, ki je v skoraj nepregledni množici veveric, snežink, zajcev, ježev, sneženih mož in drugih junakov osvojil srca jugoslovanskih bralcev takratnega dnevnega časopisja in postal ena najprepoznavnejših maskot olimpijskih iger, ki še po slabih treh desetletjih daje pečat priljubljenemu smučarskemu središču Bosne in Hercegovine. Prvotno se je namreč imenoval Jahorinko, a so ga pozneje preimenovali v Vučka.

Pomlajeni Vučko

Kljub vsej slavi pa na Jahorini kar malce preseneti dejstvo, da Vučka ne srečaš prav na vsakem koraku, prekaša ga logotip Coca Cole, ki ga res ne moreš spregledati. Nenavadno, a Vučko ne prisega na pijačo naše in vaše mladosti, ampak mu – vsaj po reklamnih plakatih sodeč – bolj prija kokakola. Vučka, s Trobčevo pomočjo malce pomlajenega, je najlažje "srečati" v hotelskem kompleksu Vučko, katerega solastnik je bil do nedavnega Bojan Križaj, ki je leta 1987 prav na Jahorini osvojil mali kristalni globus svetovnega pokala v slalomu. Leta 1984 še ni stopil na zmagovalni oder, saj je osvojil 7. mesto v slalomu in 9. v veleslalomu, je pa slast olimpijskega odličja na takrat domačih tleh okusil Jure Franko, ki je z drugim mestom v veleslalomu Jugoslaviji prismučal prvo zimsko olimpijsko medaljo.

Na progi Frankove srebrne medalje

Prav posebno doživetje se je spustiti po olimpijski progi, na kateri je Franko osvojil srebro … Nostalgijo vzbujajoča Jahorina postaja vse bolj priljubljeno smučarsko središče, kamor zaradi ugodne in prijetne smuke roma vse več slovenskih smučarjev. Čeprav je zadremala na lovorikah olimpijskih iger ter se smučarska infrastruktura in urejenost prog ne moreta kosati z avstrijskimi, francoskimi ali italijanskimi smučišči, je več kot idealna izbira za smučarje, ki obožujejo vijuganje po belih strminah, a niso preveč občutljivi na malce zastarelo tehniko in smuči, ki jih lahko v dneh z nižjo snežno odejo oskrunijo kamnito-blatni odseki na progah. Načeloma ni pričakovati prevelikih težav, saj Jahorina slovi po dolgi smučarski sezoni, ki se lahko ob bogatih snežnih padavinah raztegne od oktobra do maja. Dvajset kilometrov smučarskih prog, prepredenih z vlečnicami in navadnimi žičnicami, ki utegnejo biti kanček adrenalinske, bo tako zadovoljilo nostalgične smučarje, smučarski tekači pa bodo z malce sreče in poizvedovanja pri domačinih nekaj kilometrov od smučišča našli tudi progo za tek na smučeh.

Specialitete bosanske kuhinje

Lepotica nad Sarajevom očara z balkansko gostoljubnostjo in cenami za plitvejše žepe, v srca obiskovalcev pa se usidra tudi bosanska kulinarika, ki radodarno vrača med smučanjem porabljene kalorije. Po celo- ali poldnevni smuki se še kako prileže izvrsten bosanski lonec ali pa teletina izpod peke, tako mehka, da jo razneži že grisin. Specialitete bosanske kuhinje se v kakšnem domačnem penzionu "medijo" kar na odprtem ognjišču sredi jedilnice, ki ponuja tudi sladke pregrehe, kot sta tufahija (z orehi polnjena kuhana jabolka) in baklava. Vredno je razmisliti tudi o masaži, "posladku" za razbolele mišice.