Četrtek, 14. 2. 2008, 9.25
8 let, 8 mesecev
Hongkong in Macau
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2
In tudi če niste ljubitelj velemest, vam ne bo žal, če se zamudite dan ali dva v mestu, kjer je domoval največji kitajski filmski zvezdnik, Bruce Lee.
Cvetoče gospodarstvo
Trgovsko pristanišče iz 19. stoletja je postalo eno največjih finančnih središč na svetu. Hongkong, ki je bil od leta 1841 britanska kolonija, je leta 1997 ponovno pripadel Ljudski republiki Kitajski in postal posebno administrativno območje, ki bo vsaj do leta 2047 ohranilo visoko stopnjo avtonomije. Tako je kitajska vlada odgovorna le za zunanje zadeve in obrambo, medtem ko ima mesto svoj pravni sistem, denar, policijo, carino, svobodno trgovino, imigracijsko politiko in še mnogo drugih vrednot svobodnega sveta. Mesto je v letih po odcepitvi zajela azijska ekonomska kriza, še dodatno pa ga je ohromil izbruh ptičje gripe. Po letu 2003 je tudi s pomočjo kitajske vlade prišlo do ponovnega razcveta, ki mu zaenkrat še ni videti konca.
Prebivalce Hongkonga redko zebe, saj je povprečna letna temperatura skoraj 25 stopinj Celzija, žal pa, kot so nam zatrdili na lep sončen dan, redko vidijo sonce. Smo imeli pač srečo. Vzrok je seveda smog, ki čez dan prekrije nebo in marsikoga prisili, da si čez usta nadene zaščitno masko.
Prepoznavni znak mesta so zagotovo visoke stolpnice, ki jih mi nismo vajeni. Najvišja, ''2 International finance centre'', je visoka kar vratolomnih 412 metrov, nedaleč stran pa že raste 484 metrov visoki ''International Commerce Center''. Pogled na mesto je še posebej veličasten ponoči z Viktorijinega vrha, turistične razgledne točke, kamor te popeljejo najdaljše tekoče stopnice na svetu in ekstremno strma cestna železnica. Vendar imajo nebotičniki tudi slabo stran, saj so ''raj'' za samomorilce. Življenje si s skokom v globino vzamejo kar trije prebivalci dnevno. Nepopisna gneča je še en problem, z njim pa se najlažje soočiš na podzemni železnici, kjer ob konicah gruče ljudi usmerjajo kar redarji. Ko stisnjen med ostale potnike pogledaš po vlaku naprej in nazaj, ne vidiš konca, a to je del zabave, če ti tega ni potrebno početi 365 dni v letu.
Sicer lahko mestu s sedmimi milijoni prebivalcev sistem javnega prevoza, katerega uporablja kar 90 odstotkov domačinov, zavidajo po vsem svetu. Hiter, preprost, relativno poceni in smešno enostaven za plačevanje, saj z isto plačilno kartico lahko nakupuješ tudi v trgovinah. Hongkong je namreč ''meka'' za nakupovanje, kjer lahko najdeš karkoli ti srce poželi.
Čeprav je življenje med najdražjimi na svetu, so tu cene nekaterih izdelkov, predvsem visokotehnoloških, med najnižjimi. Moraš pa se sprijazniti, da bo nakupovanje le-teh izgledalo podobno kot nakupovanje sadja na ljubljanski tržnici. Kljub temu, da se je težko izogniti nakupovalni mrzlici, ki te zajame, Hongkong ponuja še mnogo znamenitosti, ki si jih je vredno ogledati.
Macau s svojimi trdnjavami, cerkvami, ulicami in hrano spominja na mediteransko mesto sredi kitajske obale, po drugi strani pa je svojevrsten Las Vegas Vzhoda. Medtem ko v ostalih kitajskih velemestih zadnja leta rastejo nebotičniki in stolpnice, tukaj raje gradijo hotele in mega igralne salone. Slednji so namreč v Macau legalni, medtem ko na Kitajskem in v Hongkongu niso. Kakšen je obisk si lahko predstavljate ...
Sprehod čez ozke ulice in trge je najpreprostejši način za ogled številnih kulturnih in zgodovinskih znamenitosti, ki so zbrane v centru mesta, območju, ki spada v Unescovo svetovno kulturno dediščino. Razvaline cerkve Svetega Pavla nekateri smatrajo za največji spomenik krščanstva v Aziji.
Čeprav mesto ponuja marsikaj zanimivega, za ogled ne potrebujeta dosti časa, saj s 480.000 prebivalci spada med razmeroma majhna v primerjavi z milijonskimi, ki ga obdajajo. Če pa želite poizkusiti srečo v igralnici pa si le rezervirajte kakšen dan več. Vendar pazite, da ne boste morali zaradi tega predčasno končati potovanja.
