Grki bodo morali reči ne

Zgodba o grškem dolgu je depresivna, saj ponuja vpogled v koktajl pokvarjenosti, nevednosti, pohlepa, izmotavanja in sploh vsake negativnosti, kar se jo lahko zamislite. Ko je vodja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde zagrmela, da Grki ne plačujejo davkov, je ves svet vneto kimal. Predstavljali smo si natakarja Alexandra, kako nam prinese pivo brez računa, in pravičniška jeza je zadrgetala v nas. Nismo pa pomislili, da so uradniki IMF-a oproščeni davka in tako Christine za svojih 375.000 evrov letno ne plača državi niti centa. Kar spominja na tiste, ki največ opravljajo in potem natanko to vsakemu najglasneje očitajo. Ali pa na one, ki so spustili največjega tihomirja, zdaj pa najglasneje ugotavljajo, da tu nekaj smrdi.

Vojska rada nakupuje

V vsaki državi, kjer je vojska prevzela oblast v bližnji preteklosti, se jo bojijo, jo božajo in ji pojejo uspavanke kot tigru, ki ga nočejo zbuditi. Tako ni videti, da bi kriza kakorkoli prizadela grško armado. V zadnjih letih so plačali milijardo za dve nemški podmornici. Potem še neznan znesek za šest fregat in 15 helikopterjev iz Francije ter dva ducata letal F16 od Američanov, ki so stali milijardo in pol. Grkov je 11 milijonov, pa so po nakupih orožja na petem mestu na svetu. V zadnjem desetletju je šlo za nakupe 16 milijard, ni slabo za državo tik pred bankrotom in sredi ostrega varčevanja.

Nihče ne upa predlagati generalom, naj si prek eBaya kupijo kake modelčke in jih sestavljajo, če jim je dolgčas. Ne spreglejte, da so največji prodajalci orožja ravno tiste države, ki najbolj jamrajo, da morajo Grčiji posojati.

Bogataški nadljudje

V Guardianu smo lahko brali reportažo o grškem otoku, na katerem se pesek še posebej blešči, saj so ga uvozili iz Azije, in kjer je v zalivu zasajen en sam sončnik, saj je zemljišče v zasebni lasti. Dobrodošli v svetu superbogatih Grkov, večinoma starih ladjarskih družin, ki predstavljajo ne samo svojo kasto, marveč svoj svet. Kar 15 odstotkov svetovnih trgovskih ladij je njihovih, davka pa jim ni treba plačevati. Tako so v svojih žepih ohranili okoli 130 milijard le v zadnjem desetletju. Pa se vseeno ne počutijo varne – za 20 milijard prihrankov so uradno prenakazali iz grških bank v tuje.

Javna uprava, končno

Končno smo pri uradniku Giorgesu, sleherniku, ki so ga v javni upravi zaposliti tako, kot se v balkanskih državah (vključno s Slovenijo) pač zaposluje: kot del izmenjave uslug. Saj veste, nekdo vas pokliče in reče: "Joj, tu imam nekega kilavega bratranca, ki se ne znajde v življenju, daj zaposli ga na občini!" Tovrstni sistem se je razvil v dolgih stoletjih pod tujo oblastjo, saj na ta način okupatorju podtaknemo najmanj sposobne, pa naj on izgublja živce z njimi. Hkrati pa poskrbimo za nesrečnike med nami in to imenujemo socialni čut. Problem nastane, ko ni več okupatorja in negativno kadriramo v lastni državo. Za tiste, ki sprašujejo, kako dolgo bo to še počela Slovenija, povem podatek, da je Grčija razglasila samostojnost leta 1822 in še vedno deluje po starem; osnovna programiranja je težko spremeniti, ker se jih sploh ne zavedamo.

Jemanje posojil

Kreditiranje Grčije je bilo bolj podobno razpečevalcu, ki narkomanu ponuja drogo, češ, vzemi, boš že odplačal. Vsi smo vedeli za slabo grško stanje, ko je Grčija zaprosila za vstop v EU, v vsakem časopisu je pisalo kako in kaj, ko je sprejemala evro, le vrhunski ekonomisti so živeli v popolni nevednosti. Še več, tisti, zaposleni pri slovitem Goldman Sachsu, so služili stotine milijonov s tem, da so v dokumentih prikrivali grško stanje.

Reševanje krize

Nato je piramidna shema crknila in trojka reševalcev se je spopadla s problemom. Pametni ljudje so, nedvomno so podrobno preučili vse plasti problema in ugotovili:

a) Da vojski ne morejo nič reči, ker je njihov največji kupec. Nemški volivec ne bi bil zadovoljen, če bi Grčija nehala kupovati njihove podmornice, in ne bi več volil gospe Angele. b) Da tistim 900 grškim družinam, ki obvladujejo celotno državo in ki jim vse pripada, tudi ne morejo reči, naj začno plačevati davke, saj so njihovi prijatelji, grdo jih bodo gledali na naslednjem sprejemu in pogovor se bo zatikal, kar ni prijetno. Če seštejete številke vojaškega zapravljanja in neplačanih davkov bogatašev, nenadoma državni dolg ni videti kaj posebnega, celo hitro obvladljiv je. Vendar vrana vrani ne izkljuje oči, zato: c) ostane samo še slehernik Giorges. Saj veste, tisto, ko direktor zapravi milijon v neumnem poslu, potem pa besno pregleduje sezname prisotnosti in nazadnje najde študenta, ki si je štempljal uro preveč, in se znese nad njim.

No, to se dogaja v Grčiji in uspešno je le zato, ker Giorges ve, je kdaj pa kdaj med službo skočil po opravkih in si tudi kakšno uro več pribeležil. Občutek krivde ima in sklanja glavo. Res se zdi sam sebi preveč plačan, pozabil pa je, kako pretirano so plačani tisti, ki so ga obtožili, zakuhali vse skupaj in bodo zdaj še dolgo reševali problem na njegovem hrbtu, ker se jim to pač izplača.