"Cankarjev dom, okno Ljubljane v svet in sveta v Slovenijo"

Se strinjate, da je povsod lepo, a doma najlepše?

V Ljubljani in na vikendu v Istri je najlepše!

Kje ste si ogledali predstavo (in katera je bila to), ki vas je tako "zadela", da ste v trenutku vedeli, da jo želite gostiti v Cankarjevem domu?

Ne samo ena, na desetine je bilo takih. Na žalost je bilo precej takih, da si jih v Ljubljani ne moremo privoščiti. Niti pomisliti ne smem, da bi v Gallusovo dvorano vabili predstave velikih opernih ali baletnih hiš, muzikale, tudi za velike dramske uprizoritve velja isto, če pa se zgodi, da nam kakšno dramsko uprizoritev uspe povabiti, sledi razočaranje pred podobo skorajda prazne dvorane. Ljubljana ima veliko gledališč, tako da njeni obiskovalci preprosto ne sprejemajo tujejezičnih dramskih predstav, kljub prevodom nad portalom.

Za uresničitev takšnih sanj preprosto ni denarja, ne v proračunih ne v denarnicah potencialnih obiskovalcev, tudi ne pri sponzorjih. Zadnji poskus je bilo gostovanje Dunajske državne opere, ki se ni izšlo tudi z znatno podporo Cankarjevemu domu naklonjenega sponzorja.

Skrajni čas je, da postanejo naši operni, baletni, plesni, filharmonični, tudi dramski ansambli kakovostnejši in da predvsem sami delamo, seveda tudi z gostujočimi umetniki, velike in kakovostne uprizoritve. Takšne, da se bo po njih oziral svet.

Katera država vas je kulturno nepričakovano navdušila in katera razočarala?

Do zdaj me ni razočarala še nobena država, so me pa navdušile številne – Nizozemska, Francija, Belgija, ZDA, Nemčija, Velika Britanija, Irska, tudi Italija, Finska, Švedska, Kanada. Zanimivo, v naključnem naj izboru nisem navedel nobene vzhodnoevropske! Je kaj narobe z menoj ali pa smo se vsi skupaj preveč zabetonirali v naš prelepi evrocentristični gaj?

Katero mesto bi okronali za kulturno meko?

Zagotovo je to vsaj pet mest: London, New York, Pariz, Berlin in Dunaj – morda sem jih celo pravilno razvrstil.

Katera tuja kulturna ustanova je vzor slovenskemu hramu kulture?

Barbican, kulturni center v Londonu.

V katero državo se vedno znova radi vračate in kam si ne želite več? Zakaj?

V Anglijo, v London, zaradi neverjetnega kulturnega vrenja, morda tudi zaradi jezika, zato ker se vedno vrnem bogatejši. Države, v katero si ne bi želel, pa ni na svetu. Celo v Egipt sem šel še dvakrat, kljub temu da so me prvič popolnoma oropali. Na železniški postaji v Kairu sem zjutraj pristal s supergami, hlačami in srajco. In vesel, da sem ostal živ!

Kam bi na enomesečno potepanje napotili slovenske zaljubljence v kulturo?

Mesec je dolg, zato so edina prava izbira samo ZDA. Le tam je toliko kulture in umetnosti, da bi bil celo mesec prekratek. Morda pa sem s tem čvrstim stališčem naredil krivico Franciji in Italiji? Se lahko rahlo popravim?

Nemogoče je mogoče – za katero svojo popotniško dogodivščino bi lahko to rekli?

Tisto po ZDA, ko me je za mesec dni na njihove stroške povabila njihova vlada – edini pogoj je bil čim bolj natrpan urnik in čim več mest. In je v resnici bil! Mesec dni kulture, umetnosti, predstav, muzejev, kulturnih centrov, letal in hotelov. Da je bila mera polna, sem si izposloval še dodatni teden Philadelphie.

Po vaši zaslugi je kultura z vsega sveta našla pot v Slovenijo. Bi lahko rekli, da je za obiskovalce lahko že obisk predstave v Cankarjevem domu pravo malo potovanje?

Take zasluge pa nimamo. Res je le, da je Cankarjev dom omogočil neverjeten kulturni pretok, ki prej, zaradi pomanjkanja dvoran, ni bil mogoč.

Postal je na široko odprto okno Ljubljane v svet in sveta v Slovenijo, programi v njegovih šestih dvoranah so preorali kulturno percepcijo pokrajine, umetnikov in ljudi. Soglašam, da je obisk kakšne od predstav ali razstav v CD lahko pravo pravcato malo potovanje. Festival Fabula je zagotovo izjemno zanimivo literarno potovanje.

Katera država ostaja še neizpolnjena želja v ciklu koncertov Glasbe sveta?

Če vprašate mene, je to Iran, Bogdan Benigar, ustvarjalec tega cikla koncertov, bi zagotovo navedel še kakšno drugo državo.