Bali: sočna doživetja daleč stran od "rajskih" plaž

"Raj" raje z varnostne razdalje, ob kikirikanju petelinov za dobro jutro Najbolj znan indonezijski otok je v domišljiji – najbrž tudi doživljajih – številnih sinonim za tropski raj, po ocenah potovalnih revij pogosto celo najlepši otok na svetu. Nič nenavadnega torej, da se na tem koščku "raja" v Indijskem oceanu tre turistov, sploh na peščenih prostranstvih na jugu otoka, kjer turistični kompleksi rastejo še hitreje kot gobe po dežju. Zagotovljena gneča ob pljuskajočih valovih, ki se jim na "sanjskih" plažah (pre)mnogi umaknejo v hotelske bazene, kar kliče k varnostni razdalji – po mojem skromnem mnenju, seveda, ki pristavlja namig, da je za sočna doživetja vredno "zagristi" v zeleno notranjost tropskega otoka, kjer te v vsak nov dan prebudi neugnano kikirikanje petelinov.

Zeleno, ki te ljubim zeleno Bali je pretežno gorat otok vulkanskega izvora, ki je v nebo bruhnil do višine 3142 metrov, kolikor jih zbere najvišji vrh Gunung Agung. Valovito osrčje otoka prepredajo živozelena prostranstva riževih teras, med katerimi se dvigujejo kuštrave kokosove palme, kuliso pa na obzorju dopolnijo vulkanski stožci. "Zeleno, ki te ljubim zeleno," skozi možgane šviga "balijska" mantra, čeprav je Lorcova Andaluzija daleč, daleč. Nedaleč od balijskega hribovskega naselja Munduk pa bršljanovo zelenino preseka osamljen slap, 15 metrov gole razjarjenosti. Vodno mrežo otoka pletejo še številna jezera in topli vrelci, ustvarjeni za razvajanje.

Da se ti zvrti od sočne opojnosti raznorodnega sadja Življenjski sok se živahno pretaka tudi v botaničnih vrtovih na severu otoka, kjer velikanska praprot podaja roko mavričnim cvetovom helikonij, amarilisov, plumerij, flamingovcev, lilij in orhidej. Tudi tropsko sadje naravnost obožuje kanček bolj sveže, a neusmiljeno vlažno podnebje. Malce odmaknjene tržnice, kamor se vsakodnevno ne valijo trume turistov, so s svojimi baročno obloženimi stojnicami prava paša za oči in jezik, saj domačini z veseljem ukrotijo tvojo radovednost z degustacijskim koščkom nepoznanega sadeža. Klepet z rokami steče kot med znanci, izza sadnih gomil pa pokukajo kakšne iskreče, kot oglje črne očke. Ob kopici bolj kot ne novih okusov – salak, "kačji" sadež z okusom jabolka in oreščkov, tamarilo, po okusu podoben slivi, po videzu pa majcenemu paradižniku, zmajev sadež v prikupni rožnati suknjici, sočni mangostan, bodikavi jackfruit in kosmati rambutan – se znajdejo tudi stari sadni znanci, kot so marakuja, guava, mango, lubenice, melone, papaja, grozdje, jagode, banane, mandarine … Da se ti zvrti od sočne opojnosti raznorodnega sadja!

Otok tisočerih templjev Da ne bomo zgolj ujetniki zadovoljevanja okušalnih brbončic, poskrbimo še za notranje vzvode, hrepeneče po turističnem odmerku kulture. Ob mnogoštevilnih budističnih in hinduističnih svetiščih Bali upraviči svoje poimenovanje otok tisočerih templjev, njegova kulturna prestolnica Ubud pa si zasluži naziv mesto stoterih templjev. Zmagoslavne številke se seveda splača turistično unovčiti in vsak tempelj ovenčati s presežnikom. Kraljevi tempelj v Mengwiju je tako eden najpomembnejših svetišč na Baliju, Pura Ulun Danu Bratan je osrednji vodni tempelj na Baliju, Pura Puncak Penulisan najvišje ležeči tempelj na tem indonezijskem otoku, Pura Besakih pa nosi krono največjega in najsvetejšega balijskega hinduističnega svetišča – če jih naštejem le prgišče.