1. dan: S sonca v sneg

Začetek v avanturističnem stilu

Kot se spodobi za pravo avanturo, se je tudi tale finska začela v takšnem stilu – z zasneženo avtocesto do Gradca – in nadaljevala z izgubljeno prtljago v Helsinkih, Natanovo nočno moro, ki je pozno popoldne v finski prestolnici preživel v nakupovalni mrzlici, saj so brenčeče nizke temperature obetale pravo svežino. Nočna vožnja z vlakom iz Helsinkov do Ouluja je tako prijetno zazibala v sen, da bi se spodaj podpisana skoraj odpeljala naravnost k Božičku – tistemu pravemu, ki se čez leto skriva na Laponskem! – v Rovaniemi. Iz zimsko kičastega Ouluja, šestega največjega finskega mesta, pa z avtobusom v Kuusamo in naprej do Oivankija, kjer se je zaključila 36-urna transportna odisejada.

Umetnost mazanja

Že prvi večer smo začeli spoznavati umetnost mazanja smuči in začetnikom nam je takoj postalo jasno, zakaj ima Petra Majdič tako močno servisno ekipo. V uverturo v prvine mazanja nas je vpeljal Stane v pravi "delavnici za voskanje", kjer je postopek lahko večuren.

Strganju starih plasti in čiščenju z razredčilom sledi likanje in strganje maže za drsenje, kjer pridejo prav vsi likalni triki iz domače dnevne sobe, zadnji nanos pa je nekaj plasti oprijemalnih voskov, ki jih prve zalikaš, preostale pa sproti zdrgneš s pluto. Še osrednji kanalček osvobodiš vseh lepljvih maž in upaš, da je bila izbira maž pravilna za temperature naslednjega dne in da bodo smuči kar same stekle. Hja, naše – tako kot od vseh ostalih – so se izkazale za precej počasne, tako da bo treba v mojstrstvo vložiti še precej vaje.

Polarno v dan D

Prvi tekaški dan nas je v Paljakki ob rusko-finski meji za dobro jutro pozdravil z minus 20 stopinjami, mraz pa je po uvodnem spustu zavel s pravo polarno intenzivnostjo, tako da smo se družno radostili ob naslednjih vzponih, ki so ogrevali premražena lica in prste. Tako se je razblinil tudi mit o neskočni finski ravnini, ki se vse prevečkrat obrne tako navzgor, da je ne bi zmogli niti turnosmučarski psi, ali tako navzdol, da pridejo prav vse smukaške izkušnje. Dopoldansko sonce, ki je menda zadnje dni precej skoparilo s svojimi žarki, se je popoldne prelilo v ples snežink, ki nas je spremljal vse do Petäjälampija, današnje končne postojanke.