Več ločitev, manj porok, a v tem ni nič tragičnega

Mit, da se polovica zakonov konča z ločitvijo, je samo mit. Delež porok, ki se končajo z ločitvijo, v ZDA upada, medtem ko je pri nas število ločitev leta 2013 v primerjavi z letom poprej rahlo upadlo, se pa vse od leta 1995, odkar Statistični urad RS o tem vodi evidenco, število ločitev giblje okoli dva tisoč na leto. Število porok medtem upada, a je še vedno približno trikrat višje od števila ločitev.

Mit, da je polovica zakonov obsojena na propad, je priljubljen, ker se poda k ideji o razpadu družbe, o krhanju družbenih odnosov in razkrajanju tradicionalnih vrednot. Po drugi strani pa nas niti podatki o tem, da število ločitev stagnira ali upada, ne bi smeli pretirano presenetiti ali pa navdajati z optimizmom. Tako pač je, razlogi pa so vse prej kot tragični.

Zakonska zveza danes ne pomeni več preživetja Narava zakonske zveze se je namreč v zadnjih desetletjih bistveno spremenila. Medtem ko je nekoč šlo za večinoma družinske dogovore oziroma občasno tudi edini način, da je ženska preživela, saj je bila vse življenje obsojena na zasebnost lastnega doma, se po besedah Veronike Podgoršek, doktorice znanosti s področja družinske in zakonske terapije, danes poročamo predvsem iz ljubezni.

"Odnosi imajo danes drugačno osnovo kot nekoč, zaradi ljubezni ustvarjamo odnose in jih zaradi pomanjkanja ali konca ljubezni tudi končujemo. To posledično pomeni, da se moramo za odnose bolj truditi, saj niso več samoumevni," meni psihoterapevtka, ki dodaja, da so zakonske zveze nekoč predstavljale preživetje, danes pa je njihovo bistvo v občutku ljubljenosti.

Vprašanje, zakaj gresta dva narazen, je v resnici zelo smešno Ob preštevanju ločitev se pogosto odpira tudi vprašanje, kaj so poglavitni razlogi za to, da se dva odločita tudi uradno prekiniti svoj odnos. Ameriška raziskava iz leta 2003 je na primer na prvo mesto uvrstila zvestobo, nato pa nekompatibilnost, a pri tem Veronika Podgoršek opozarja, da je nezvestoba pogosto samo posledica nekompatibilnosti.

"Nezvestoba je najpogosteje posledica daljše krize v razmerju. Za nezvestobo sicer obstajajo individualni razlogi, kot je na primer, da eden od udeleženih ne verjame v zvestobo, ali pa da se nezvestoba zgodi enkrat, brez pravega razloga. A največkrat gre za vse prej kot to. V osnovi razlog za ločitev nikoli ni samo en, zato je vprašanje, zakaj gresta dva narazen, v resnici zelo smešno."

Kaj ima s tem kriza? Gospodarsko krizo radi krivimo za vrsto slabih stvari, ki se nam dogajajo v življenju, tako za ločitve, ko naj bi nam finančna nestabilnost kvarila medosebne odnose, pa tudi za upad ločitev, ko naj bi nas finančna nestabilnost zadrževala pri razhodu, saj bi pomenila še večjo negotovost. Če pogledamo statistične podatke za Slovenijo, bi krizi težko pripisali odločilni vpliv na naše odnose, bi se pa verjetno morali vprašati, kaj se je dogajalo leta 2005, ko je bilo v Sloveniji rekordno nizko število porok in rekordno visoko število ločitev.

"Bolj kot spremembo v številu ločitev sama v času finančne negotovosti opažam porast števila odprtih odnosov," pravi Veronika Podgoršek. "Odnosov, v katerih sta partnerja formalno še vedno poročena, morda celo živita v isti hiši, a eden od njiju na primer živi v zgornjem, drugi pa v spodnjem nadstropju. Formalno sta še vedno skupaj, čustveno pa že dolgo časa ne."

Samo brez panike Ljudje odnose dojemamo vedno manj zavezujoče, ločitve pa že dolgo niso več tabu. Po drugi strani se poročamo vedno pozneje, ko smo z nekom že dlje časa in ko smo prepričani, da smo se odločili prav. Tudi zvezdniki in zvezdnice se vedno pogosteje poročajo po tem, ko imajo s partnerjem ali partnerico že otroka, nekaj, kar je bilo pred nekaj desetletji še nepojmljivo.