SiolNET. Trendi Odnosi
5,78

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Škandal: dojila je tujega otroka

5,78

termometer

dojenje

Zakaj je dojenje v zahodnem svetu razvpita medijska tema?

Te dni odmeva novica, da je glasbena superzvezda Adele na koncertu in pozneje na Facebooku povzdignila glas v bran mam, ki ne dojijo. Pravzaprav se je razjezila na kuharskega TV-zvezdnika Jamieja Oliverja, ki je v svojem križarskem pohodu proti škodljivi prehrani bombastično zagovarjal dojenje kot bolj zdrav, lažji in priročnejši način prehrane dojenčka.

"Vsi ti ljudje, ki pritiskajo na nas, naj se gredo lepo solit, prav? Težko je. Nekatere pač ne moremo dojiti. S svojimi prsmi sem to zmogla devet tednov," je zapisala Adele, ki je sina Angela rodila leta 2012. Bila je hvaležna, da je sina pozneje lahko hranila z adaptiranim mlekom. "Če bi bila v džungli, bi moj otrok umrl, ker nisem imela mleka," je dodala.

Vse doječe, a ne v javnosti

Dojenje je v zadnjih letih res postalo preveč razvpita tema. Po eni strani je za ženske skoraj obvezno, da dojijo, po drugi pa se tiste, ki dojijo v javnosti, srečujejo z neodobravanjem. Tudi v tako liberalnih državah, kot je Švedska, ki se uvršča na peto mesto med svetovnimi državami po številu mater, ki so poskusile dojiti (98 odstotkov), in tistih, ki po štirih mesecih še vedno dojijo (60 odstotkov).

Toda tudi tam je morala ena izmed mam začeti kampanjo za javno dojenje, ker je ugotovila, da njenega hranjenja dojenčka na ulici ljudje ne odobravajo. Kicki Sahamies se je zato po poročanju portala The Local odločila, da bo skušala spremeniti švedski zakon, ki bi materam omogočal boljšo zaščito, če naletijo na neodobravanje zaradi dojenja v javnosti. Prepričana je namreč, da so tisti, ki nasprotujejo dojenju v javnosti, diskriminatorni tako do mater kot do otrok.

Po eni strani je za ženske skoraj obvezno, da dojijo, po drugi strani pa se tiste, ki dojijo v javnosti, srečujejo z neodobravanjem. Po eni strani je za ženske skoraj obvezno, da dojijo, po drugi strani pa se tiste, ki dojijo v javnosti, srečujejo z neodobravanjem.

To se dogaja predvsem v tujini, medtem ko se pri nas zdi, da je dojenje nekaj naravnega, s čimer si ne gre pretirano povzročati skrbi. Če to v javnosti počnejo tako slavne in bogate ženske, kot je Tamara Ecclestone, hčerka prvega moža formule 1, potem to lahko počnejo tudi Mojce. Nekako velja, da pri nas nihče ne dela težav, če ženska v javnosti doji dojenčka, malo bolj nenavadno pa je dojenje malčka po prvem letu. Še posebej se v to rade vtikajo vzgojiteljice v vrtcu, češ, kako naj bo otrok v vrtcu, če pa ga še dojite.

Eno, dve ali štiri leta?

Poleg trenda obveznega dojenja in hkratnega neodobravanja dojenja v javnosti je pereča tema tudi trajanje dojenja. Naj mati otroka doji štiri mesece, eno leto, leto in pol, dve leti, štiri leta? Pri nas velja, da je "normalno" dojenje do enega leta.

V muslimanskih državah je medtem "normalno" dojenje do drugega leta, ker je tako zapisano v Koranu. V Združenih arabskih emiratih je celo uzakonjeno dojenje do drugega leta kot otrokova pravica, in če to ni mogoče, so starši otroku dolžni zagotoviti dojiljo.

V Združenih arabskih emiratih je dojenje do drugega leta celo uzakonjeno. V Združenih arabskih emiratih je dojenje do drugega leta celo uzakonjeno.

Toda tudi dojenje do četrtega leta je lahko "normalno", če ustreza materi in otroku, čeprav običajno dojenje malčka v javnosti naleti na zgražanje, na primer štiriletnik z dudo v ustih pa ne.

Tabu: mleko druge ženske

V zvezi z dojenjem v javnosti poteka še ena vroča tema. Pretekli teden je bila na spletu objavljena novica, da je neka Avstralka dojila svojega štirimesečnega nečaka, ki so ji ga zaupali v varstvo. In ponovno se je razplamtela debata, ali je to normalno ali ne.

Večina argumentov proti gre v smeri, da je to intimen dogodek med materjo in otrokom, ki med njima vzpostavlja posebno vez. To je res, a ob tem pozabljamo na vse dojilje, ki so v zgodovini hranile otroke, vključno z našimi aleksandrinkami. V arabskih državah je bilo v navadi, da so iz mest dojenčke pošiljali v puščavo k dojiljam, ker naj bi bilo tam bolj zdravo okolje. Pravzaprav tam še vedno velja pravilo, da če ženska otroka do dopolnjenega drugega leta doji več kot petkrat, postane njegova mlečna mama, ta otrok pa postane brat oziroma sestra njenih bioloških otrok.

Dojenje tujega otroka v zahodnem svetu vzbuja zgražanje, obenem pa se spodbuja doniranje mleka. Dojenje tujega otroka v zahodnem svetu vzbuja zgražanje, obenem pa se spodbuja doniranje mleka.

Ironija je, da se v zahodnem svetu spodbujajo mlečne banke, kjer matere s presežkom mleka tega donirajo materam, ki ga nimajo. Za njihove otroke seveda. A to je klinično in dovoljeno, naravno dojenje tujega otroka pa je škandal.

Ob vsej tej medijski histeriji vsi pozabljajo, da je vse v zvezi z dojenjem odločitev zgolj matere in otroka, pri tem pa ni pravil.

Komentarji

2

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • JanezS / 02.04.2016. ob 20:57 +2 0

    Pa kakšna motena oseba moraš biti, da se vtikaš v neko mamico in dojenje? Se sploh še kdo briga zase?

    +2 0
  • efranjo / 03.04.2016. ob 09:23 +1 0

    korporacije in razni posamezniki bi pač radi še malo zaslužili. vse to prepričevanje in "zgražanje" je v bistvu samo pohlep po še več denarja, raja pa naseda na to.

    +1 0
delitve: 2
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin