Čeprav so zdaj predporočna in poročna slavja nekoliko modernejša, se nekateri še vedno odločajo za dobre stare poročne navade in običaje.
Dandanes poroka vsekakor ni več to, kar je bila nekoč, a kljub temu, vedoč ali ne, še vedno uporabljamo nekatere tradicionalne običaje. Če ne drugega, ženina in nevesto krstimo z goro riža, ki si ga iz las in obleke verjetno pobirata še dolgo v noč. Vsi ti običaji, ki se prenašajo iz roda v rod, so del poročnega obreda že stoletja.
Verjetno najbolj značilen in vesel običaj za poroke je "šranga". To je običaj, pri katerem vaški fantje, v zameno za odkupnino, nevesto oddajo njenemu snubcu.
Ženitev se začne z vasovanjem oziroma snubljenjem
Za tiste, ki so nekoliko bolj verni, se ženitev začne že s predzakonsko pripravo, medtem ko se spet pri drugih začne s postavljanjem mlajev, ki so pravzaprav del "šrange". Večer pred poroko se vaški fantje zberejo pri nevesti in ženinu in jima ob prigrizkih in kozarčku ali dveh rujnega postavijo mlaja, ki morata biti visoka, ravna in, kar je najpomembnejše, imeti morata lep in košat vrh, ki ga krasi napis Živela ženin in nevesta. Vaški fantje morajo mlaja, ki sta v ponos bodočima mladoporočencema, po ljudskem izročilu postaviti do polnoči. Ponekod pa je značilno tudi, da domačinom ponagajajo fantje iz sosednje vasi, zaradi česar morajo mlaj stražiti vso noč.
"Šranga" – odkup neveste od vaških fantov
Domači ženinu, preden nevesto odpelje od doma, najprej ponudijo nekaj drugih "nevest", ki so ponavadi babice, punčke ali pa moški, preoblečen v nevesto, nato pa mu, da vidijo, kako dobro pozna nevesto, postavijo nekaj vprašanj.
"Svoje ženske" pa kar tako ne dajo niti vaščani, saj se morajo naprej prepričati, da bo ženin znal poskrbeti zanjo. Tako mu ponavadi vaški fantje na nevestinem domu ali pa med potjo do mestne hiše pripravijo preizkušnjo znanja in spretnosti, kot so žaganje, košenje, oranje ali ličkanje koruze, ki jih mora uspešno opraviti. Seveda pa jo lahko medtem vaščani ženinu zagodejo in mu ukradejo nevesto. Obstaja pa nenapisano pravilo, da morajo biti fantje, "šrangarji", neporočeni.
"Šranga" se konča s pogajanjem o višini odškodnine za nevesto oziroma za njeno čuvanje v mladosti ter z branjem ženitovanjskega pisma. O višini odškodnine se ponavadi dogovorijo vnaprej.
Nekaj novega, nekaj starega, nekaj modrega in nekaj izposojenega
Te štiri stvari, ki naj bi jih nevesta nosila na poročni dan, simbolizirajo srečo. Nekaj novega je ponavadi kos nakita, ki ga nevesti podari mama, nekaj starega pa je znak kontinuitete in je ponavadi del družinske tradicije. Nevesta pa naj bi na svoj poročni dan nosila tudi nekaj modrega (predstavlja ljubezen) in nekaj izposojenega. Ponavadi si to izposodi od že poročene prijateljice, saj naj bi se s tem predmetom njena sreča prenesla nanjo.
Tudi pomen prstana izhaja iz ljudskega izročila
Se kdaj vprašate, zakaj svatje ženina in nevesto "do oltarja" pospremijo s hupanjem? Skrivnost se skriva v ljudskem izročilu, saj naj bi hrup odganjal zle duhove. Velik pomen v zakonu pa ima tudi poročni prstan, ki simbolizira zvestobo. Prstan naj bi v osebi zadržal njen notranji duh in s tem njeno trenutno srečo. Skriti pomen pa ima tudi metanje riža, saj naj bi simboliziralo rodnost.