Kariera in družina

Že nekaj časa ima občutek, da je v tem zakonu sam in osamljen, da je njun skupen dom večinoma prazen, otroci pa veliko časa med tednom enkrat pri eni babici, drugič pri drugi. Ali pa sta z njim. Še najmanj časa otroka preživita z Ano, njuno mamo, zelo uspešno poslovno žensko. In tukaj je bistvo težave, vsaj tako meni Tomo. Ani so pomembnejši služba, njeno delo (kariera), uresničitev njenih ambicij, status uspešne ženske, finančna samostojnost kot pa on, njen mož, in otroci. Otroka sta še majhna in potrebujeta mamo, pravzaprav sta lačna njene bližine in pozornosti. Pogrešata njeno prisotnost, materinsko toplino in nežnost, ljubezen. Tomo se trudi in jima nadomešča odsotno mamo po svojih najboljših močeh, tukaj so tudi babice in dedki, ki kot vsi stari starši tega sveta brez najmanjšega zadržka poskrbijo za svoje male vnuke. Vendar to ni isto. Mama je samo ena in edina in nobena babica, dedek, najboljše tete na svetu ne morejo nadomestiti bližino mame, prevzeti njeno vlogo in njene naloge, pa če se še tako trudijo. Otrok potrebuje mamo. Pika. Tako pač je.

In otroci so samo enkrat stari tri, štiri, pet let (in tako naprej) in nikoli več. Ko je enkrat druženje z otroci v teh rosnih letih njihovega življenja zamujeno, je zamujeno za vse večne čase. In to Tomo pravzaprav najbolj zameri Ani, da zaradi svojega dela zamuja velik del čarobnega druženja z njunimi otroci. Odraščata brez nje. Premalo je prisotna v njunem življenju in to se pri otrocih počasi že kaže. To, da sta se zaradi njenega načina življenja odtujila tudi kot mož in žena, se mu zdi še najmanjša težava. Bolj ga boli srce, ker je Ana "pozabila" na svoja otroka. Ana se seveda z njim ne strinja in se vedno, ko Tomo načne temo družina in otroci, brani, da je vedel, še preden sta se poročila, da je ženska z velikimi ambicijami v življenju, ki želi uspeti v "moškem" poslovnem svetu. Ana se sicer zaveda, da ima Tomo prav, ko ji očita, da je premalo časa doma, tudi njej ni vseeno, da je tako. Rada ima svoja otroka, a rada ima tudi svoje delo, brez katerega si ne predstavlja življenja. Pa tudi brez otrok in moža ne. Zato se trudi po svojih najboljših močeh uskladiti dom in službo. Njej se zdi, da ji to dobro uspeva. Ob koncih tedna "pozabi" na svojo službo (večinoma) in se v celoti posveti otrokoma, čez teden pa že tako organizira "babi servis", da otroci niso ne sami, ne lačni, ne brez ljubezni bližnjih. A Tomi ima dovolj takšnega življenja še posebej zato, ker se mu zdi, da Anine poslovne ambicije nimajo meja (čeprav mu Ana zagotavlja, da potrebuje še samo malo časa, da uresniči določene poslovne načrte) in da vse skupaj vodi v propad njune družine. Vse, kar si želi, je, da bi živeli običajno družinsko življenje, v katerem bi bili prednost otroci in konec koncev tudi njun odnos. To je zdaj jasno in glasno povedal Ani in ji postavil neke vrste ultimat: odloči se naj, kaj ji je v življenju pomembnejše, ali družina ali kariera. Odločitev je zdaj v njenih rokah. Družina ali ločitev?