Petek, 12. 8. 2016, 7.00
7 let, 1 mesec
Pred skokom v osvežujočo Iško: sprehod po arheoloških biserih – dobesedno
Na pragu prestolnice dobesedno hodite po arheoloških zakladih. Ostanki kolišč, ki so posejani po močvirnatih tleh ljubljanskega barja, vznemirjajo domišljijo obiskovalcev Iga in okolice.
Območje iške občine na pragu slovenske prestolnice s svojo bogato zgodovino, izjemnimi arheološkimi najdbami in naravnimi biseri privablja številne obiskovalce. Kraj je tudi pomembna sakralna turistična destinacija, saj je v občini kar 17 cerkva, med katerimi je gotovo najbolj znana romarska cerkev Marije, kraljice miru na Kureščku.
Oglejte si videoreportažo:
Povezali smo se s svojo zgodovino – vrnili smo se 6.600 let v preteklost
Ko za seboj pustimo zadnje hiše Črne vasi, se pred nami odpre širno Ljubljansko barje s Krimom v ozadju, ki nadzira dogajanje na ižanskem morostu. Ta skriva več tisočletij stare skrivnosti – kulturo koliščarjev, ki nam jo veličastno ponuja v branje Janez Jalen v trilogiji Bobri.
Arheološke najdbe, ki so se razkrile ob izsuševanju območja v 19. stoletju, so namreč skrbno zakopali nazaj v podzemni svet močvirnatih tal. Leta 1875 so prvič odkrili ostanke ižanske koliščarske kulture iz petega tisočletja pred našim štetjem.
Od mlajše kamene prek bronaste pa vse do zgodnje železne dobe, torej več kot štiri tisoč let, so obstajale naselbine, ki danes predstavljajo odlično ohranjen in edinstven arheološki vir, neprecenljivo kulturno dediščino svetovnega pomena.
Kolišča so včasih stala na obrobju jezer, ki so danes prekrita s šotnim barjem, in v rečnih mrtvicah. Lesene konstrukcije so se ohranile, ker so se pogreznile v stalno vlažna tla. Ob vznožju alpskih hribov v Italiji, Švici in Avstriji je na jezerskih obrežjih približno tisoč podobnih najdišč, iška kolišča pa ležijo na najbolj jugovzhodni točki med njimi.
Maja Zupančič, vodička po razstavi Koliščarji v velikem jezeru
Sodelujte z zanimivimi turističnimi predlogi iz Slovenije in se potegujte za bogate nagrade!
Svetovno pomembna dediščina
Kar dve skupini devetih kolišč pri Igu sta zaradi izjemne starosti najdb, ki so zelo dobro raziskane in se raztezajo na zelo veliki površini, od septembra 2011 vključeni na Unescov seznam svetovne dediščine. Oznaka Unesco je priznanje svetovne javnosti, da tudi slovenska kolišča pri Igu spadajo med dediščino vseh Zemljanov.
Nevidna kulturna dediščina
Med pomembnimi posredniki med nami in koliščarji pa so tudi muzeji, doživljajski parki in razstave. Ena takšnih postavitev je butična razstava Koliščarji z Velikega jezera, ki je na ogled po predhodni prijavi na telefon 031446908, našli pa jo boste v Mladinskem domu nasproti cerkve sv. Martina na Igu.
Muzejček, ki povezuje ljudi s svojo zgodovino, organizira koliščarski dan
Kolišča Ljubljanskega barja so ena najpomembnejših arheoloških najdišč na svetu.
Na Ljubljanskem barju od daljnega leta 1875 nikakor ne zmanjka dela za arheologe in zgodovinarje, ki po koščkih sestavljajo celotno podobo življenja skrivnostnih koliščarjev.
Koliščarski dan bo 20. avgusta od 10. do 18. ure v Dragi pri Igu. Organizatorji pripravljajo zanimive delavnice, ki bodo pričarale način življenja koliščarjev.
Osvežitev na obrežju Iške
Senčne plaže in prelepi tolmuni Iškega Vintgarja so idealni za poletno osvežitev v neokrnjeni naravi, na brežinah pa je urejenih tudi nekaj prostorov za piknik.
Od 300 do 400 metrov globoka soteska reke Iške, znana tudi kot Iški vintgar, je najostrejša naravna razmejitev dveh slovenskih pokrajin – Dolenjske in Notranjske.
Njeni bregovi so med konci tedna polni obiskovalcev, saj velja za zelo priljubljeno izletniško točko Ljubljančanov.
Možnosti za pohodniški izlet
Gozdna učna pot Draga je nezahtevna krožna pot, dolga je 3,2 kilometra in je opremljena s 27 lesenimi tablami z imeni drevesnih vrst. Vodi nas skozi gozdove Draške rebri pod vasjo Dobravica, obide Čelo in se pri Srednjem ribniku spusti iz gozda na vaško cesto.
Iz Iškega vintgarja do Kureščka je skoraj pet ur hoje, do Krima pa dve uri in 15 minut.
Krim (1.107 m) je najvišja razgledna točka v Občini Ig. Do planinske koče na Krimu se lahko pripeljemo tudi z avtom, priporočamo pa eno od naslednjih pohodniških poti:
Mesnice–Krim (po cesti): 1 h 50 min
Jezero–Krim (mimo Ledenice): 2 h 20 min
Preserje–Krim: 2 h 20 min
Strahomer–Krim (čez Strmec): 2 h 10 min
Dom v Iškem Vintgarju: 2 h 15 min
Strahomer–Krim (čez Kramarco): 2 h 10 min
Vrbljene–Krim: 2 h 15 min
Tomišelj–Krim: 2 h 15 min
Lovska koča Plehanov laz–Krim: 2 h 15 min
Kurešček (826 m) je hrib nad naseljem Ig, nad južnim obronkom Ljubljanskega barja.
Na vrhu Kureščka stoji romarska cerkev sv. Marije, Kraljice miru, ki je bila obnovljena leta 1990.
Do Kureščka vodita dve cestni povezavi: s severne smeri prek naselja Ig ter z južne prek vasi Rob. Na zahodni strani se vzpenja hrib Mokrec (1.059 m), na vzhodni pa je čez Želimeljsko dolino mogoče videti grad Turjak (542 m) in hrib Gora (748 m) s cerkvijo sv. Ahaca. Pod vrhom Kureščka je tudi planinski dom.
Okrog Iga bodo navdušeni kolesarji uživali v enkratnih razgledih.
Kolesarske poti po občini Ig:
Ig–Staje–Iška vas–Iška–Iški vintgar in nazaj: 18 km
Ig–Staje–Kot–Iška vas–Strahomer–Vrbljene–Tomišelj–Podkraj–Lipe–Črna vas–Brest–Matena–Iška loka–Ig: 30 km
Ig–Mah–Grmez–Hauptmanca–čez Ižanko–Matena–Ig: 20 km
Ig–Sarsko–Klada–Golo–Kurešček–Golo–Škrilje–Ig: 24 km
Ig–Iška vas–Gornji Ig–Krim–Rakitna–Tomišelj: 46 km
Ig–Želimlje–Podturjak–Četež–Zapotok–Golo–Ig: 27 km
V cerkvi sv. Martina v Igu stoji oltar iz črnega marmorja iz 17. stoletja.
Sakralna dediščina
Sakralna dediščina ima v občini Ig dolgoletno tradicijo. Med 17 cerkvami v občini je treba posebej izpostaviti nekaj najimenitnejših:
- Cerkev Sv. Martina na Igu je prvič pisno omenjena leta 1361. V cerkvi imajo poseben krstni kamen na rimskem podstavku z upodobitvijo dveh levov.
- Cerkev Sv. Mihaela v Iški vasi, ki je bila prvič omenjena leta 1353. V cerkvi je urejena zbirka ižanskih rimskih nagrobnikov.
- Obnovljena cerkvica Marije, Kraljice Miru na Kureščku, kjer se zbirajo verniki iz Slovenije in drugih evropskih držav. Prvotna gotska cerkev je na tem mestu stala že v 15. stoletju.
- Cerkvica sv. Nikolaja na Visokem z znamenitimi freskami Janeza Ljubljanskega.
- Cerkev sv. Marjete na Golem.
- Cerkev sv. Gregorja na Dobravici, ki je med ižanskimi podružnicami največja.
- Cerkev sv. Jakoba v Strahomeru.
- Božjepotna cerkev Marije kraljice v Tomišlju.
Gradovi na Ižanskem
Na ižanskem območju je bilo v zgodovini sezidanih kar nekaj gradov, graščin in dvorcev, ki so v stoletjih doživljala različne usode. Nekatere poznamo le iz pisnih zgodovinskih virov, drugi pa imajo danes različne funkcije.
Graščino Brest v vasi Brest blizu Iga je sezidal Janez Seifried pl. Portner leta 1664. Graščina je zdaj kmetija s stanovanjskim poslopjem.
Iški turn naj bi bil pozidan po propadu starega gradu in je verjetno nastal iz gotskega dvora. Zdaj je na njegovem zemljišču Izobraževalni center za zaščito in reševanje.
Grad Turnek ali Thurnegg so v 12. stoletju pozidali vitezi Iggerji. O gradu ni več sledu, zadnjič pa je bil omenjen leta 1444.
Ižanski grad Sonneg je prvič omenjen že leta 1436. V 15. stoletju so bili lastniki gradu protestantje Schnitzenbaumi. V tem gradu je danes Zavod za prestajanje kazni za ženske.
Sodelujte tudi vi in nam pošljite svojo idejo za izlet po Sloveniji!
Nagradni sklad in žrebanja:
1. 9. 2016 – pet predplačniških brezstičnih kartic Mastercard v vrednosti 50 evrov3. 10. 2016 – FOTOAPARAT in pet predplačniških brezstičnih kartic Mastercard v vrednosti 50 evrov
2. 11. 2016 – pet predplačniških brezstičnih kartic Mastercard v vrednosti 50 evrov
1. 12. 2016 – pet predplačniških brezstičnih kartic Mastercard v vrednosti 50 evrov
2. 1. 2017 - NAVIGACIJSKA NAPRAVA GARMIN in pet predplačniških brezstičnih kartic Mastercard v vrednosti 50 evrov
