Je res samo EMŠO ali se v ozadju dogaja še kaj drugega?

Ko se zalotimo, da vse več pozabljamo, nas velikokrat zagrabi panika, da smo že malce dementni. A za pozabljanje je več različnih vzrokov, na katere lahko pokažemo s prstom. Nekatere lahko omejimo.

Vsebino omogoča Krka

noč zvezde ženska

Vse, kar se dogaja okoli nas, kot spomin pusti svojo fizično ali kemično sled (engram) v naših možganih. Ko te sledi bledijo, se spomin izgubi oziroma opeša.

Občutek, ko se v nekem trenutku ne moremo spomniti imena določene osebe, pozabimo besedo ali to, kje je kakšen predmet, nikakor ni prijeten.

Kratkoročni spomin

lesene figure igrača Dogodek lahko izgine iz kratkoročnega spomina, kjer se obdrži samo nekaj sekund. To obdobje naj bi trajalo od nekaj sekund do največ pol minute. Po tem času, če nismo dovolj pozorni, podatek oziroma možganska sled zbledi.

Dolgoročni spomin

Pozabljamo pa lahko tudi tako, da podatka iz dolgoročnega spomina iz različnih razlogov ne moremo več priklicati. Pri izginjanju podatkov iz kratkoročnega spomina gre predvsem za to, da slabi spominska sled. Če pa podatek izgine iz dolgoročnega spomina, gre za neki moteči dejavnik oziroma za to, da nismo dovolj energije vlagali v ponavljanje.

Vzroki za pozabljanje

spomin delo študij

Če nekaj pozabimo, pomeni, da nekega podatka ne moremo priklicati v spomin in ga mogoče sploh nikoli nismo shranili v dolgoročni spomin. Nekaterih podatkov ne moremo priklicati zaradi interference, torej prepletanja starih in novih informacij.

Obiščite virtualno sobo pobega, ki bo razgibala vaše možgane

Pozabljivost kot del sodobne družbe

Glavni vsakdanji razlogi za občasno pozabljanje, ki nimajo bolezenske podlage, so preobremenjenost, premalo spanja in splošen stres. Karkoli, zaradi česar se težko osredotočimo in pravilno uskladiščimo nove informacije, lahko vodi do težav s spominom.

Stres in tesnoba sta popolnoma dovolj za blokado spomina. Obe stanji slabo vplivata na pozornost in blokirata vpisovanje novih informacij ter priklic starih. Sem lahko prištejemo tudi čustvena neravnovesja.

Nimamo niti toliko časa, da bi si kaj zapomnili

spominčica

Preobilica opravkov in hiter tempo življenja lahko vodijo do razpršene pozornosti, ki se kaže tudi kot pozabljanje. Na srečo lahko zavestno ukrepamo in se upremo temu začaranemu krogu pozabljivosti.

Stres zahteva celega človeka oziroma močno obremeni možgane in s tem tudi spomin. In ko začnemo pozabljati, smo še bolj v stresu in še bolj pozabljamo. Gre za začaran krog, ki ga lahko tudi ustavimo. Spremeniti je treba način življenja in se zavestno vključevati v življenje okrog sebe, namesto da raztreseno in brezglavo skačemo z enega opravka na drugega.

Kdaj je strah odveč in kdaj je upravičen?

prijateljici ženski telefoniranje narava

Ker je izguba spomina povezana tudi z Alzheimerjevo boleznijo, se hitro ustrašimo, da so blokade v spominu znak resnejšega obolenja. A dejstvo je, da jih doživljamo vsi. V večini primerov si zaradi občasnih manjših blokad v spominu ni treba beliti las. S staranjem je tega gotovo več, tako kot koža izgubi elastičnost in telo prožnost. Težava je malce večja, če nas na pozabljanje začnejo opozarjati drugi, torej če sami svojega pozabljanja sploh ne opazimo.

  • Normalno: Včasih pozabimo na kakšen sestanek ali opravek, a se nanje spomnimo pozneje.
    Težava: Bližnje sprašujemo vedno iste stvari, ti postanejo bolj zaskrbljeni zaradi našega pozabljanja kot mi sami.
     
  • Normalno: Včasih potrebujemo pomoč pri navodilih za tehnične pripomočke.
    Težava: Ne znamo več uporabljati običajnih naprav, kot je pečica, ali se ne znamo več odpeljati do znane lokacije.
     
  • Normalno: Ne vemo, kateri dan v tednu je, vendar se kmalu spomnimo.
    Težava: Kar naenkrat obstanemo popolnoma izgubljeni v prostoru in sploh ne vemo, kako smo tja prišli.
     
  • Normalno: Ne najdemo prave besede.
    Težava: Če za določene pojme začnemo uporabljati povsem neprimerne besede in če sredi stavka pozabimo, kaj smo govorili.
     
  • Normalno: Pozabimo, kam smo odložili očala ali telefon.
    Težava: Stvari začnemo odlagati na nenavadna mesta in ne vemo, kako so sploh tja prišle. Druge začnemo obtoževati kraje.
     
  • Normalno: Občasno smo utrujeni zaradi službe, družine in družbenih pričakovanj.
    Težava: Ne moremo se več ukvarjati z najljubšimi hobiji. Zaradi sprememb, ki jih čutimo, se izogibamo ljudem.
     
  • Normalno: Radi se držimo rutine in smo slabe volje, če nas kaj iztiri.
    Težava: Hitro se vznemirimo, če moramo spremeniti rutino ali če moramo stopiti iz svojega območja udobja. Pogosto smo zmedeni, tesnobni, sumničavi, depresivni ali prestrašeni.

Pozabljanje je lahko tudi zdravo

ženska mesto

Nove raziskave na področju nevrologije nas lahko malce pomirijo. Odkrili so, da bi blokade v spominu lahko imele tudi povsem varovalno funkcijo. Možgani naj bi se z njimi zavarovali pred pretiranim kopičenjem informacij.

"Možgani pozabljajo nepomembne podrobnosti in se raje osredotočajo na vsebine, ki nam bodo v resničnem svetu pomagale sprejemati odločitve," je v reviji Neuron objavil Blake Richards, eden od raziskovalcev univerze v Torontu.

Poudaril je tudi, da je količina podatkov, ki jo pozabljamo, sorazmerna s tempom življenja in hitrostjo sprememb v našem življenju.

"Vedno idealiziramo človeka, ki je uspešen pri kvizih, a smisel dobrega spomina ni v tem, da si zapomnimo, kdo je dobil Stanleyjev pokal leta 1972. Dober spomin nam pomaga, da sprejemamo inteligentne odločitve glede na dane razmere. Pri tem ima pomembno vlogo tudi sposobnost, da nekatere informacije pozabimo," je še napisal Richards.

Proti pozabljanju z naravnim izvlečkom ginka

ginko gingko biloba drevo

Če želite, da bodo vaši možgani ostali vitalni, sposobni hitrega mišljenja, povezovanja in analiziranja, jih morate ohranjati aktivne, enako kot mišice po vsem telesu. S tem preprečite izgubo miselne kondicije. Na zdravje možganov lahko vplivamo.

Pri ohranjanju miselne vitalnosti je pomemben zdrav življenjski slog, kakovosten in zadosten spanec, uravnotežena prehrana ter redna telesna in možganska vadba. Telesna vadba poveča dotok krvi po telesu, zato pride v možgane več sveže krvi in s tem tudi več kisika in hranil, kar pozitivno vpliva na razpoloženje, koncentracijo in miselno zmogljivost.

ginko gingko biloba drevo Za vse, ki želijo ohranjati vitalnost uma

Izvleček ginka ima številne ugodne učinke na možgane, saj izboljša krvni pretok, zmanjša viskoznost krvi, širi krvne žile. Kot antioksidant lovi proste radikale in celice varuje pred poškodbami. Na presnovo možganov vpliva z boljšo oskrbo možganskih celic in tkiv s kisikom in glukozo ter tako poveča energijo v celicah. S tem izboljša miselne sposobnosti, zmanjša šumenje v ušesih in vrtoglavico, bolečino pri hoji in občutek hladnih rok in nog.

Na slovenskem trgu je Bilobil edino registrirano zdravilo brez recepta, ki vsebuje visokokakovostni izvleček iz ginkovih listov.

Bilobil je primeren za aktivne ljudi v času intenzivnega miselnega napora (npr. pri številnih obveznostih v službi, med študijem, v izpitnem obdobju ali pri drugih večjih umskih naporih) in v stresnih situacijah, saj zaradi antioksidativnega učinka zmanjšuje posledice oksidativnega stresa.

Besedilo obravnava izdelek brez recepta. Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

 

Obiščite virtualno sobo pobega

 

;
Made by Viar360 Switch to fullscreen

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano