Veste, zakaj se ženske in moške srajce zapenjajo na različnih straneh?

Ena izmed najbolj razširjenih teorij o ženskem, levem, in moškem, desnem zapenjanju srajce, sega v 19. stoletje. V viktorijanski čas, ko so oblačenje žensk višjega razreda spremljale služkinje, še posebej zato, ker so nosile toliko plasti, je bila takšna pomoč skoraj nujna. Obleke so zato, da so pomočnice lahko bolj spretno gospodi zapenjale obleke, začeli šivati z gumbi na levi strani. To je bilo še posebej praktično, še posebej, če je bila služkinja desničarka.

Številne ženske v tistem času seveda niso imele služkinj, ki bi jim pomagale pri oblačenju. Vendar pa so bile ženske iz višjih razredov takrat tiste, ki so postavljale modne smernice, druge so tem sledile.

Za razliko od žensk moški iz višjih razredov pri oblačenju niso imeli pomočnikov, zato so gumbi na njihovih oblačilih ostali na desni strani, še pravi razlaga.

Gumbnice so se začele po spolu ločevati v 19. stoletju In zakaj se ta sprememba med moškimi in ženskami oblačili ni zgodila že prej? Še iz 18. stoletja namreč obstajajo ženska oblačila, ki imajo gumbe, tako kot moška, na desni strani. Prav tako se pri zgornjem pojasnjevanju postavlja vprašanje, ali se višji razredi v 19. stoletju res ukvarjali z vprašanjem, kako olajšati naloge in dela svoje služinčadi?

A ne glede na to, dejstvo je, da se je razlikovanje oblačil po spolu glede na strani gumbnice začelo pojavljati v prvi polovici 19. stoletja. Čeprav je bilo do leta 1850 še vedno mogoče najti tako ženska oblačila z gumbi na desni strani. Tovrstno razlikovanje moških in ženskih oblačil pa je šele od leta 1860 naprej postalo standard.

To je mogoče povezati tudi z industrijsko revolucijo, ki je zakoličila jasno razlikovanje moških in ženskih oblačil tudi glede na položaj gumbnice. Z vpeljavo šivalnih strojev, ki je omogočila konfekcijsko izdelovanje oblačil, in s spremenjenim načinom življenjem je tako levo zapenjanje za ženske in desno za moške postalo standard. Zgodovinsko ozadje tega pravila oblačenja pojasni profesorica razvoja oblačil in oblikovanja ter kostumografije z Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil z ljubljanske Naravoslovnotehniške fakultete Karin Košak.

Gumbi na levi strani izražajo bogastvo Druga, zelo podobna prvi razlagi pravi, da so gumbi na levi strani ženskega oblačila res pristali zato, ker so ženske iz privilegiranih razredov oblačile pomočnice. A gumbov na levo stran niso premaknili zato, da bi olajšali delo služkinjam, namreč zato, da bi s tem že na prvi pogled poudarila svoj položaj.

Torej, da so dovolj bogate, da jih oblačijo drugi. Po drugi strani so s tem izražale tudi to, da imajo v življenju veliko drugih pomembnejših opravil kot to, da oblačijo same sebe. In da je to zato to v njihovem primeru prepuščeno služinčadi.

Ženske so za zapenjanje morale uporabiti "nepravo" roko Ena od teorij, ki pojasnjuje razlikovanje v zapenjanju med moškimi in ženskimi oblačili, se naslanja na družbeni položaj žensk v 19. stoletju. Ženske naj bi namreč s tem, ko je za zapenjanje morala aktivno uporabiti predvsem levo roko, to predstavljalo kot opomin ali pa izraz njihovega podrejenega položaja. Leva roka je namreč tista, ki je veljala za nepravo, celo inferiorno. Moški pa je tako za svoje oblačenje uporabil "pravo" roko.

Kot zgodovino tega oblačila razgrinja Karin Košak, se je podobno oblačilo, po vzoru moškega, pri ženskah pojavilo v drugi polovici 17. stoletja v Angliji. Imenovali so ga riding coat. Angležinje so ga oblačile čez krilo, pozneje so ga prevzele tudi Francozinje. Nosila ga je tudi Maria Antonietta.

Ko so ženske začele nositi to moško oblačilo, ki je imelo še veliko moških oblačilnih detajlov, kot na primer vrvic in gumbov, zapenjanje po spolu, kot že rečeno, do pojava šivalnih strojev oziroma do leta 1860 še ni imelo svojega pravila. Najprej je bilo to enako kot pri moških, z desne na levo.

Gumbi so bili prestiž In kaj o družbeno-zgodovinskem ozadju razlikovanja v postavitvi gumbov na moških in ženskih oblačil pravi svetovalka za kulturo oblačenja Lea Pisani? "Gumbi so pred stoletji veljali za prestiž. Po številu gumbov so se bogati ločili od manj premožnih in revnih. Nižji razredi so si oblačila zavezovali s trakovi. Gumbi so bili nekoč iz dragocenih materialov in posebej obdelani," pojasnjuje strokovnjakinja oblačenja. Lea Pisani prav poudarja, da enoznačne strokovne zgodovinske razlage za razlikovanje položaja gumbov na ženskih in moških oblačilih ni, vendar pa je po njenem mnenju vzroke za to mogoče iskati v omenjeni praktični razlagi. Torej, da so ženske oblačile pomočnice. "Moški so imeli gumbe spredaj in so si jih lahko zapenjali sami. Medtem ko so gumbi na ženskih oblekah bili praviloma zadaj in zato je bila pomoč drugega nujna."

Na tak način pa se je tako zgodil zasuk na ženskih oblačilih, ki je gumbe povsod postavil na levo stran.

Različno zapenjanje moških in ženskih oblačil je le ena od ravni za ustvarjanje razlik med spoloma Da o načinih zapenjanja ženskih in moških oblačil obstaja kar nekaj razlag, poudarja tudi oblikovalka in profesorica s Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil z Naravoslovnotehniške fakultete Elena Fajt. Sama pa v tem razlikovanju, nasprotnem zapenjanju, o ženskem levem in moškem desnem, "prepoznavam še enega od mnogih načinov vzpostavljanja dihotomije med spoloma".

"Ločevalna funkcija oblačil, ki se kaže v oblikovanju razlik med načini oblačenja in okraševanja žensk in moških, je tako še ena od ravni za ustvarjanje razlik med spoloma. To, kar je pri enem zaželeno, je pri drugem nezaželeno ali celo prepovedano. Način oblačenja je namreč le eden od načinov (re)produciranja razmerij v družbi in s tem seveda tudi razmerij med spoloma. V teh okvirih moramo razumeti tudi 'potrebo' pa različnem načinu zapenjanja."