V zbirkah Aleph in Lambda sveženj v Sloveniji doslej prezrtih del

Zbirka Lambda založbe Škuc je bogatejša za romane Valencia Michaelle Tea, Pankrtka iz Karoline Dorothy Allison, Izpovedi maske Jukia Mišime in delo Romana Kuharja Intimno državljanstvo.

Nizkoproračunski zbirki Urednik obeh zbirk Brane Mozetič je na predstavitvi poudaril, da sta obe zbirki nizkoproračunske narave in pokrivata literaturo avtorjev, ki v drugih založbah "ne najde mesta".

Filozofija v budoarju Markiz de Sade (1740-1814) še danes velja za enega najbolj kontroverznih pisateljev evropske literature. Nekateri menijo, da je Filozofija v budoarju njegovo osrednje delo, v katerem je najbolj strnjeno podal svoje misli, je dejal prevajalec Iztok Ilc. Gre za didaktično knjigo, ki jo zaznamujejo dialogi ter osrednji politični pamfleti, aktualni za časa De Sadovega življenja.

Delo spremlja priporočilo, ki naj ga mati svoji hčeri zapove v obvezno branje. Cilj De Sadovega pisanja je bil namreč seksualna izobrazba mladih deklet, do katere naj bi prišlo, še preden se vanje zaseje seme kreposti, je pojasnil Ilc. V Filozofiji v budoarju avtor jedrnato strne svoje osrednje teme: osebna svoboda, svoboda do užitka, mesto človeka v naravi in družbi ter idealna vladavina.

Belgijska država Zadnje delo v zbirki Aleph, ki nosi letnico 201,0 je prevod pesniške zbirke Williama Cliffa (1940) z naslovom Belgijska država. Mozetič, ki je delo prevedel, je dejal, da je Cliff še en "enfant terrible" francoske literature, saj snov za svoja dela črpa z ulice, v njih je veliko reminiscenc ter opisov gejevske skupnosti. Avtorjeva strast so tudi potovanja. Bralec zbirke Belgijska država skupaj z avtorjem prepešači Belgijo, se nato poda v svet in na konce vrne v Cliffov rojstni kraj.

Na koncu leta 2010 so v založbi Lambda izšli trije romani s poudarjeno avtobiografsko noto. V romanu Valencia ameriške pisateljice Michaelle Tea (1971) se po besedah prevajalke Tee Hvala čuti in bere avtoričino aktivistično zaledje znotraj lezbične in gejevske skupnosti v prepletu z ljubezenskim življenjem in spolnimi izkušnjami glavne junakinje.

Pankrtka iz karoline Prevajalka Suzana Tratnik je roman Pankrtka iz Karoline ameriške avtorice Dorothy Allison (1949) imenovala za avtofikcijsko delo. Allisonova je v svojih delih velikokrat opisovala situacijo v južni Karolini v 50. letih in tamkajšnjo "white trash" subkulturo. Pankrtka iz Karoline je roman o odraščanju, zaznamovanem s spolno zlorabo in nasiljem v družini, je povedala Tratnikova. Junakinja romana se je zaradi krute resničnosti zatekala v branje, prav tako pa je bila obsedena z božjo odrešitvijo, ki pa je ni bilo od nikoder.

Izpovedi maske O odraščanju govori tudi roman Izpovedi maske Jukia Mišime (1925-1970). V veliki meri avtobiografski roman govori o dečku, ki se spopada s svojimi istospolnimi nagnjenji. Privlačijo ga predvsem tragični moški iz nižjih slojev, brez posebne inteligence, med spolnimi praksami pa je odkrito zaprisežen sadomazohizmu, je povedal eden od prevajalcev knjige Peter J. Vojvoda.

Intimno državljanstvo Teoretska razprava Romana Kuharja z naslovom Intimno državljanstvo odpira različne intimne zgodbe, razpete med zasebnostjo in javnostjo. Avtor v razpravi podaja model problemske politike kot popravek identitetnih politik. Po njegovo problemska politika v ospredje postavlja vprašljivost heteronormativnosti kot dominantne oblike družbenih razmerji.