Sreda, 8. 3. 2017, 11.33
7 let, 2 meseca
Kranjska gimnazijska časovna kapsula
V Kranju povsem po naključju naleteli na dragocen zaklad naših prednikov
Pred dnevi so med obnovo električne napeljave na Gimnaziji Kranj našli dragoceno skrinjico, ki je stara 120 let. V njej je 35 kosov, med drugim spomenica, fotografija in usnjen mošnjiček s kovanci. Gre morda celo za najbogatejšo najdbo na Gorenjskem?
Na skrinjico je naletel električar Rok Cigale, ki je bil danes prvič deležen medijske pozornosti. Na pustni torek so v Kranju med obnovo električne napeljave naleteli na dragoceno najdbo, bakreno skrinjico z dokumenti in materialnimi dokazi iz leta 1897, ko so časovno kapsulo vzidali v steno takrat nastajajoče nove stavbe Gimnazije Kranj.
Skrinjico je našel električar Rok Cigale, najdba pa velja za vsebinsko eno najbogatejših, če ne celo najbogatejšo na Gorenjskem.
Ko se je električar Rok Cigale na pustni torek odpravil v službo, natančneje na gradbišče znotraj Gimnazije Kranj, si niti v sanjah ni predstavljal, da bo to dan, ki ga bo postavil v družbo akademikov in v središče medijskih žarometov.
"Skrinjico sem našel povsem po naključju," je pripovedoval v družbi uglednih gostov na današnji novinarski konferenci. To so na gimnaziji, ki je zaradi svoje barvne podobe znana tudi kot Kremšnita, sklicali ob razkritju dragocene najdbe.
Video: Vsebina skrinjice, ki so jo pred 120 leti vzidali v steno poslopja Gimnazije Kranj
Kovinska skrinjica je bila vse od zgraditve te izobraževalne ustanove vzidana v steno stare avle, levo od glavnega vhoda s Koroške ceste v Kranju, ravno dovolj visoko, da ji vlaga ni mogla do živega.
Vsebino najdbe so predstavili ravnatelj Gimnazije Kranj Franc Rozman, konservatorska svetnica Nika Leben, vodja Centra za restavriranje in konserviranje pri Arhivu RS Jedert Vodopivec Tomažič, sooblikovalka razstave ob 120. obletnici gimnazije ter Rok Cigale, električar, ki je našel zaklad.
Prostor, kamor je bila skrinjica vzidana.
Sklepni kamen, ki jo je skrival in varoval.
Ravnatelj: Dotaknil sem se samo kovanca
Ravnatelj gimnazije Franc Rozman je na najdbo izredno ponosen. Zanimivo je, da je tudi on nanjo naletel po naključju, saj se je ravno v času, ko so ga delavci želeli obvestiti o najdbi, odpravil na gradbišče in brez vnaprejšnjega "opozorila" naletel na zaklad. "Dotaknil sem se samo srebnega kovanca, vedel sem, da s tem zagotovo ne bom naredil škode," je namignil.
Video: Ravnatelj Gimnazije Kranj o kranjski časovni kapsuli
Vodstvo šole je o najdbi nemudoma obvestilo kranjsko območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije ter Center za restavriranje in konserviranje Arhiva Republike Slovenije, ki sta prevzela vsebino vznemirljive najdbe, kot so jo opisali.
Spomenica profesorja Antona Štritofa in fotografija Kranja
Najdragocenejša elementa skrinjice sta spomenica - pred 120 leti jo je sestavil profesor Anton Štritof, ki je med letoma 1895 in 1900 na Gimnaziji Kranj poučeval slovenščino, latinščino, nemščino, geografijo in zgodovino - ter fotografija Kranja, ki kaže povsem drugačno podobo, kot je današnja.
Najdragocenejši del najdbe je spomenica, ki jo je napisal profesor kranjske gimnazije Anton Štritof.
V skrinjici so bili tudi mošnjiček s kovanci, ki so značilni za časovne kapsule, in dva zarjavela gumbka, ki najdbi dajeta osebno noto.
Zanimivosti, povezane z gradnjo Gimnazije Kranj:
- Načrte za novo gimnazijsko stavbo v Kranju je izdelal arhitekt Viljem Treo, ki je sodeloval tudi pri gradnji Slovenske filharmonije in Narodnega muzeja v Ljubljani.
- Gradbena dela je izvedla Kranjska stavbna družba. Arhitekt Treo je bil njen tehnični vodja.
- Poslopje so zgradili v rekordnem času, prej kot v letu in pol. Nekdanji ravnatelj Pivk je ocenil, da bi za takšen zalogaj danes potrebovali deset let. Razlog? Razne iniciative proti gradnji bi vse skupaj precej podaljšale.
- Na Gimnaziji Kranj je je v 120 letih maturiralo že 13 tisoč maturantov.
Nekdanji ravnatelj kranjske gimnazije Valentin Pivk je prepričan, da je časovna kapsula intimna lastnina šolske stavbe.
Vir: Gimnazija Kranj in stoletja njenih matur.
Analiza ne bo preprosta
Po besedah vodje Centra za restavriranje in konserviranje Arhiva RS Jedert Vodopivec Tomažič je vsebina skrinjice zelo dobro ohranjena, edino težavo predstavljata prosojen papir, na katerem je bila spomenica napisana, in železotaninsko črnilo, s katerim je besedilo napisano. To je sicer trajno, a povzroča razgradnjo celuloznih materialov.
Video: Vodja Centra za restavriranje in konserviranje Arhiva RS Jedert Vodopivec Tomažič o pomenu časovne kapsule
"To pomeni, da listine še nismo razgrnili, saj se bojimo, da bi jo poškodovali," je povedala ter hkrati pohvalila skrbnost ljudi, ki so za skrinjico poskrbeli - za zdaj njihova ali njegova identiteta še ni znana - , saj so jo vkopali ravno prav visoko, da so jo obvarovali pred uničujočimi vplivi vlage.
Skrinjica s 35 zakladi
V njej je bilo kar 35 elementov. Poleg spomenice in fotografije še usnjen mošnjiček s kovanci (ti so najbolj običajen del časovnih kapsul) ter dva zarjavela gumbka, ki imajo verjetno bolj osebno noto. V skrinjici so bili tudi vabilo na slavnostno odprtje kranjske gimnazije, več časopisnih listov, računski zaključki mestne hranilnice iz različnih obdobij ter celo poročilo odbora dijaške kuhinje v Kranju in dokaz o dohodkih in stroških dijaške kuhinje v Kranju.
Vodstvo šole razmišlja o tem, da bi skrinjico ob 120. obletnici poslopja gimnazije ponovno vzidali v steno in sestavili dodatno časovno kapsulo.
Skrinjica bo romala na skrivno mesto
Predstavitve najdbe se je udeležil tudi nekdanji ravnatelj gimnazije Kranja Valentin Pivk, ki je povedal, da je bil seznanjen z obstojem spomenice, a nihče ni vedel, kje točno se skriva. Po njegovem mnenju gre za intimno lastnino šolske stavbe, ki bi se morala vrniti na svoje skrivno mesto.
Takšnega mnenja je tudi zdajšnji ravnatelj Rozman, ki si želi, da bi vsebino skrinjice strokovnjaki za to področje najprej podrobno preučili, analizirali, nato pa vzidali nazaj v steno zgradbe. "Na drugo mesto, kot je bila zdaj, in brez USB-ključka (nekdo iz občinstva ga je v šali predlagal kot enega od načinov, op. p.), ti bodo čez sto let popolnoma brez pomena," je dejal. Razmišlja celo o tem, da bi tudi sami sestavili novo skrinjico, kamor bi shranili dokumente tega obdobja in dokaze o prenovi poslopja.
Vodopivec Tomažičeva iz Centra za restavriranje mu je predlagala, naj poskrbijo, da bo vsebina zapisana na obstojnem papirju, ki ima večjo težo kot njegova estetika.
Profesorica Anita Omejec bo sooblikovala razstavo ob jubileju šole.
18. septembra 2017 bo na Gimnaziji Kranj poseben dan
Skrinjico bodo najbrž zakopali 18. septembra letos, ko bo nova stavba Gimnazije Kranj praznovala 120. obletnico.
Anita Omejec, sooblikovalka razstave, ki jo pripravljajo ob obletnici stavbe, je napovedala, da bodo s pomočjo dijakov, ki se navdušujejo nad umetnostno zgodovino, in konservatorsko svetnico Niko Leben pripravili razstavo ter med drugim poskušali odgovoriti tudi na vprašanje, ki za zdaj ostaja nepojasnjeno.
Kdo je bil skrivnostni mož, ki je sestavil vsebino skrinjice, bil tako inteligenten, da jo je postavil ravno dovolj visoko, da jo je zavaroval pred lovkami vlage, in s pravo izbiro vsebine zagotovil, da bodo njegovi zanamci seznanjeni z duhom tistega časa?
2