Petek, 28. 12. 2018, 16.11
6 let, 5 mesecev
Umrl izraelski pisatelj, ki je zagovarjal strpnost do Palestincev
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,20
V 80. letu starosti je danes umrl izraelski pisatelj Amos Oz, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočila njegova hčerka. Fania Oz-Salzberger je na Twitterju zapisala, da je njen oče umrl zaradi raka. Oza so označili za modernega literarnega klasika, ki je zagovarjal politiko strpnosti do Palestincev ter v delih tankočutno opisoval 20. stoletje.
Predstavnik za stike z javnostmi izraelskega zunanjega ministrstva Emmanuel Nahshon je po pisanju AFP pisateljevo smrt označil kot "izgubo za vse nas in ves svet".
Oz se je rodil v Jeruzalemu. Študiral je na hebrejski univerzi v Jeruzalemu in v Oxfordu. Med letoma 1957 in 1960 ter nato še v letih 1967 in 1973 je služil v izraelski vojski. Delal je tudi kot učitelj v kibucu Hulda.
My beloved father, Amos Oz, a wonderful family man, an author, a man of peace and moderation, died today peacefully after a short battle with cancer. He was surrounded by his lovers and knew it to the end.
— Fania Oz-Salzberger פניה עוז-זלצברגר (@faniaoz) December 28, 2018
May his good legacy continue to amend the world.
Zelo dejaven pri mirovnem procesu na Bližnjem vzhodu
V svojih delih, napisanih v razumljivem, rahlo ironičnem slogu, je opisoval družbene in socialnopsihološke probleme življenja v ozkih skupnostih, kakršni so izraelski kibuci. S svojimi analizami in kritiko izraelske družbe se je odmaknil od idealistične generacije pionirjev judovske države v Palestini, piše v Velikem svetovnem biografskem leksikonu.
Izraelski literat je bil od šestdesetih let minulega stoletja zelo dejaven v mirovnem procesu na Bližnjem vzhodu. Za svoj mirovniški angažma in literarno ustvarjanje, ki je bilo objavljeno v več kot 40 jezikih, je prejel ugledne mednarodne nagrade, med njimi francosko odlikovanje red viteza legije časti, špansko nagrado princa Asturije za literaturo, Goethejevo nagrado in nagrado Heinricha Heineja. Več let je veljal za kandidata za Nobelovo nagrado.
Pred šestimi leti obiskal Slovenijo
Med njegovimi pomembnejšimi deli so romani Šakalova zemlja (1965), Drugo mesto (1966), Moj Mihael (1968), Dotakni se vode, dotakni se vetra (1973), Popoln mir (1982), V deželi Izrael (1983), Črna skrinjica (1987) in Tretje stanje (1991). Pisal je tudi politične eseje.
V slovensko bralsko zavest je Oz stopil leta 1995 z romanom Črna skrinjica. Nazadnje je letos pri založbi Mladinska knjiga izšel njegov roman Juda. Juda je zadnji Ozov roman, v izvirniku je izšel leta 2014.
Ob izidu slovenskega prevoda Zgodbe o ljubezni in temnini je leta 2012 Oz tudi obiskal Slovenijo in nastopil na literarnih večerih v Mariboru in Ljubljani.
Biografija Amosa Oza
Amos Oz se je rodil kot Amos Klausner v Jeruzalemu leta 1939. Izhajal je iz družine učenjakov in učiteljev, nekateri od njih so bili desničarski sionisti, ki so iz Rusije in Poljske v mandatno Palestino (pozneje Izrael) emigrirali v zgodnjih 30. letih minulega stoletja.
Pri petnajstih letih je prelomil z očetom in družino. Zapustil je Jeruzalem in se odločil za življenje in delo v kibucu, kjer je končal srednjo šolo. S spremembo svojega priimka iz evropskega Klauznerja v izraelskega Oza, ki po hebrejsko pomeni "moč", se je obrnil k levičarski miselnosti in se pridružil sionističnemu političnemu gibanju.
Po opravljeni vojaški obveznosti leta 1961 se je vrnil v kibuc in delal na poljih bombaža. Prve kratke zgodbe je objavil pri zgodnjih dvajsetih, potem pa so ga v kibucu poslali na študij v Jeruzalem, kjer je diplomiral iz filozofije in literature. Ponovno se je vrnil v kibuc Hulda, kjer je 20 let pisal, kmetoval in poučeval na srednji šoli.
Kot rezervist v tankovski enoti se je 1967 boril na Sinajski fronti in 1973 v jomkipurski vojni. Pozneje je deloval na Oxfordu, na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu in na univerzi v ameriškem Colorado Springsu. Leta 1986 je z ženo in sinom zapustil kibuc in se zaradi sinove astme odločil za življenje v sušnem mestecu Arad na robu Negevske in Judejske puščave. Oz je svoj čas preživljal kot pisec in učitelj, bil je profesor književnosti na Univerzi Ben Gurion.
Od 60. let minulega stoletja je bil dejaven v mirovnem procesu na Bližnjem vzhodu. Za svoj mirovniški angažma in literarno ustvarjanje, ki je bilo objavljeno v več kot 40 jezikih, je prejel ugledne mednarodne nagrade, med njimi francosko odlikovanje red viteza legije časti, špansko nagrado princa Asturije za literaturo, Goethejevo nagrado in nagrado Heinricha Heineja. Več let je veljal za kandidata za Nobelovo nagrado.
V zadnjih letih je javno kritiziral politiko izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in se ni udeleževal uradnih dogodkov Izraela iz protesta nad tem, kar je sam označil za "ekstremistično politiko" njegove vlade.
V slovensko bralsko zavest je stopil leta 1995 s prevodom romana Črna skrinjica. V slovenščini so dostopni še njegovi romani Panter v kleti, Moj Mihael ter Zgodba o ljubezni in temnini; ob izidu slovenskega prevoda slednjega je Oz leta 2012 tudi obiskal Slovenijo. Zgodba o ljubezni in temnini (2002) je družinska kronika, pripoveduje o otroštvu Amosa Oza v Izraelu v burnih 40. in 50. letih minulega stoletja. Pisatelj je v njej odkrito spregovoril o svojem odraščanju v intelektualnem okolju, v katerem so bile knjige in besede glavne, obenem je roman globok obračun z materinim samomorom. Po romanu je bil leta 2015 posnet film v režiji Natalie Portman, ki je v filmu tudi zaigrala.
Nazadnje je letos pri založbi Mladinska knjiga izšel njegov roman Juda, ki je zadnji Ozov roman in je v izvirniku izšel leta 2014. Vse pisateljeve romane z izjemo Črne skrinjice je prevedla Mojca Kranjc.
