Slika se vrača, sodobno slovensko slikarstvo priča o tem

Slikarke najmlajše in mlajše generacije Suzana Brborović, Ksenija Černe, Ira Marušič, Ana Sluga, Katja Sudec, Maruša Šuštar, Joni Zakonjšek in Nika Zupančič se predstavljajo na razstavi Sodobno slovensko slikarstvo. Izbor za postavitev s podnaslovom Prve generacije po letu Nič od Joni Zakonjšek do Suzane Brborovićje naredil kustos Andrej Medved iz Obalnih galerij Piran. Če bi prostor Galerije Cankarjevega doma, kjer bo razstava na ogled do 20. aprila, dovoljeval bi na v predstavitev umetnostni zgodovinar vključil še več slikark in slikarjev, a zaradi omejitve, v prvi vrsti predstavlja naštete umetnice. Tiste, v katerih delih umetnostni zgodovinar in kritik prepoznava avtorski slog skozi »odkritja in iznajdbe nove slike«. V njih vidi val, ki vrača zaupanje v slikarsko sporočilo in umetniško spoznanje.

Če je kazalo, da je slovensko slikarstvo po vrhuncih v osemdesetih in devetdesetih letih zašlo v krizo, se je ob prelomu tisočletja zgodilo prelomno vračanje k sliki, tako v slovenskem kot v mednarodnem okolju, zatrjuje umetnostni teoretik, pesnik in filozof Medved. Razstava Sodobno slovensko slikarstvo tezo o vračanju, razvoju, slikarstva potrjuje. Na njej je kustos združil osem slikark, ki se prvič predstavljajo kot generacija. Umetnice s povsem avtorskimi izhodišči in poetikami združuje to, da se od klasičnih likovnih prvin ne oddaljujejo, večinoma so vse tudi prejemnice različnih nagrad in priznanj, svoje šolanje so dopolnjevale v tujini, za njih pa je značilna tudi dinamika samostojnih razstav.

Medved je na tiskovni konferenci pred večernim odprtjem razstave poudarila še to, da postavitev predstavlja umetnice in dela, ki bi po njegovem mnenju morale biti intenzivno prisotna v stalni zbirki Muzeja sodobne umetnostni Metelkova (MSUM), ne pa da je v instituciji sodobne umetnosti slikarstvo zastopano samo z avtorji iz 90ih let. Razstava Sodobno slovensko slikarstvo, ki je nastala v sodelovanju med Cankarjevim domom in Obalnimi galerijami Piran, je za Medveda tako temeljna predstava o stalni slikarski zbirki v MSUM.

Generacija sodobnih slikark V delu slikarke Ire Marušič kustos sluti močen osebnostni značaj in nadnaravno občutljivost. Poznavanje slikarskega metjeja je umetnici že od otroštva naprej podajal njen oče slikar Živko Marušič. Že od najzgodnejših let, ko je z očetom štiriročno risala. Očetovo slikarsko šolo je slikarka napolnila s svojo živo sporočilnostjo, močnimi idejami in duhovitostjo.

Suzana Brborović je izvirno podobo našla v regionalnih prostorih, gradnikih prostorov in arhitekture, urbanih pokrajinah in zgrajenih krajih. Slike Ksenije Čerče si prilaščajo teksturo, tkanje. V črnini Nike Zupančič prepoznava tanko in prozorno plast, »stopljeni svet pretajenih odnosov, ki niso več strastna ne čutna doživetja. Kot da se nič ne mora dogoditi; kot da je potovanja konec in smo zdaj sami pred seboj. Od nas pa le sledi: sledi sledov, v svetu, ki lebdi, v črnini kjer je svetloba spremenjena.«

Katja Sudec se je kustosu zdela zanimiva zaradi pravljičnosti in različnosti tehnik, s katerimi prepisuje digitalno osnovo, fotografijo. Joni Zakonjšek je predstavil skozi njen subtilni pristop do slike in tem, ki jih v svojih delih obravnava, ponavlja in nadgrajuje. »Jonina subtilnost je enkratna. Umetnica je sposobna pol leta in več ustvarjati eno sliko. Sopripadnost umetnika in umetnosti je značilna tudi za druge predstavljene slikarske,« pravi Medved.

Ana Sluga se predstavlja z novim obdobjem, vrača se v otroštvo, v svojem spominu pa išče snovi za nove kompozicije. Umetnica na ogled postavlja tudi majhnima platna iz serije Transfer. V slikarstvu Maruše Šuštar pa je mogoče prepoznati posebno »figuraliko«, ki jo umetnica prinaša. Medved je za njeno delo med drugim v katalogu, ki spremlja razstavo, zapisal, da gre za izostritve, postajanje prostora, pomanjšave in pogled-od-zgoraj, ki ga avtorica vnaša v sliko.